Kar je v t. i. kreacionističnem žargonu "narobe", je to, da se - TopicsExpress



          

Kar je v t. i. kreacionističnem žargonu "narobe", je to, da se "naravo" obravnava kot "stroj", pa se argumentacija suče okrog sklepanja na najboljšo razlago (abdukcija), kot to počno npr. avtomehaniki (ali odvetniki na sodišču), ko skušajo ugotoviti, zakaj, npr., avtomobil spušča specifičen zvok, ko "ga nateraš prek sto", če karikiram. Pri strojih, npr. pri avtomobilih, se ve, se predpostavlja, da obstaja "dizajner", o tem ni dvoma. Sam podatek, da je avtomobil bil dizajniran, to je umsko načrtovan in izdelan, ne pomaga prav nič, ko je pod jasno predpostavko, da je bil stroj/avto umsko načrtovan (in kar omogoča, da je mogoče umsko dognati, kaj je z njegovim delovanjem narobe), potrebno ugotoviti, kaj je z njim narobe, da je nastopila opazljiva okvara, da jo je kasneje mogoče odpraviti. Opazovanje, sistematično ponovljivi eksperiment (avto se da na računalnik, se poskuša to in ono, ko se misli, da je težava odpravljena, se preskuša delovanje, itn.) - to je tisto, čemur pravimo znanost in kar se ugotovi na podlagi tega, lahko ima status "znanstvene" ugotovitve (čeprav je seveda potrebna še teorija in matematika; avtomobile je možno znati in moči popravljati tudi brez znanja matematike, s pomočjo neposrednih izkušenj z delovanjem sestavnih delov, itn.). S pomočjo opazovanja narave in s pomočjo izvajanja sistematično ponovljivih eksperimentov v zvezi z naravnimi bitnostmi, NE moremo ugotoviti, da so posamezne stvari v naravi bile umsko načrtovane in izdelane (kot prvo, velika razlika je že v pojmovanju umskega načrtovanja in izdelovanja v smislu, kot to z materiali počne človek; ko govorimo o stvarniku in stvarjenju, ker v krščanskem kontekstu govorimo o creatio ex nihilo, ne govorimo o izdelovanju, kakor bi bog imel nek material, npr. glino in iz nje nekaj izdelal) - zatorej je napak reči, da nam vse, kar trenutno vemo znanstvenega o naravi, kaže na stvarnika. NE, to bi lahko s pomočjo sklepanja na najboljšo razlago kazalo na USTVARJALCA znotraj vesolja (kot to npr. kaže, ko arheologi najdejo poslikane in oblikovane dele posode in sklepajo, da so jih ustvarili ljudje, člani neke stare civilizacije, v nasprotju z alternativno razlago, da jih je naključno oblikovala voda, npr.), nikakor pa nam ustroj nekega biološkega mehanizma, ki na nek način je stroj, a je še veliko več (človek je npr. stroj, fizikalni sistem, načrt in načrtovalec), ki ga opazimo in s katerim počnemo eksperimente, ne more dati ZNANSTVENE vednosti (če z znanostjo razumemo zgoraj opisano, ozko definicijo znanosti) o TRANSCENDENTNEM stvarniku. Stvarnik je impliciran v dejstvu, da je opazljiva narava umsko spoznatna (vera v uniformnost narave, v to, da narava ostaja ista vsaj medtem ko jo opazujemo, da lahko o njej vsaj kaj povemo, za kar v končni posledici nimamo drugega, na kar bi se lahko naslonili, kot na dobrotljivega stvarnika, ki omogoča, da ima opazljiva narava neko logično, inteligibilno in obstojno naravo), podobno kot je predpostavljen v zgoraj opisanem primeru avtomobila ali stroja, toda transcendentni stvarnik je, za razliko od človeka, ki načrtuje in sestavi avtomobil in se potem lahko umakne tisoče km proč, pa bo avtomobil deloval s pomočjo drugih ljudi, vseskozi in povsod prisoten (kar NE pomeni, da on JE narava), ker pojem transcendentnega stvarnika predpostavlja tudi pojem ohranjevalca možnosti. Na primeru analogije z avtomobilom in na podlagi razlikovanja med razumevanjem človeškega ustvarjalca in transcendentnega stvarnika lahko razumemo, kako je bog lahko obenem vseprisoten in ga ne potrebujemo za razlago delovanja narave...
Posted on: Thu, 29 Aug 2013 16:08:18 +0000

Trending Topics



Recently Viewed Topics




© 2015