Koloidno zlato Koloidno zlato, znano kot nano zlato je raztopina (ali koloid) zlatih delcev, po velikosti manjših od mikro metra ( natančneje milijoninka metra ali 0,000 000 1 m) v tekočini, običajno je to destilirana voda. Tekočina je intenzivne rdeče barve, kadar so delci manjši od 100 nm ali umazano rumene, kadar so delci večji. Nano delci so različnih oblik, pogostejše so krogle, kocke, valji, stožci. Že v antičnih časih so uporabljali zlato tudi za barvanje stekla. Sodobno znanstveno priznanje koloidnega zlata se je začelo šele z Michaelom Faradeyem leta 1850. Zaradi priznanih in edinstvenih optičnih, elektronskih in molekularnih lastnosti zlatih nano delcev, so dandanes predmet dodatnih raziskovanj. Uporabljajo ga na različnih področjih, med njimi v elektroniki, v nano tehnologijah in pri ustvarjanju posebnih materialov s specifičnimi lastnostmi. Nekaj zgodovinskih in pozitivnih lastnosti koloidnega zlata: Stara egipčanska in kitajska civilizacija sta uporabljali zlato terapijo ali chrysotherapy. Glavni namen teh terapij je, da obrnejo, preprečujejo poškodbe sklepov in kosti, ki izvirajo iz revmatizma, revmatoidnega artritisa ter staranja. V srednjeveški evropi so alkemisti dodajali zlati prah v pijače za zdravljenje artritisa. V antičnem Rimu so uporabljali zlato za zdravljenje aken in kožnih bolezni. Nedavno so arheologi odkrili, da so že pred 4500 let uporabljali zlato v zobozdravstvu. Uporaba zlata v medicini novejšega časa, se je verjetno začela z nemškin bakteriologom Robertom Kochom, ki je okoli 1890 odkril, da zlate spojine (zlati cianid) preprečujejo rast tuberkoloznih bakterij. Koch je za spoznanja in raziskave o tuberkolozi prejel Nobelovo nagrado. Danes medicina uporablja zlato na mnogih poročjih kot so: pri operacijah žil, živčnih vlaken, membran in kosti. Kar nekaj oblik raka se tretira s koloidnim zlatom, vključno z rakom na prostati in jajčnikih. Uporablja se tudi za tretiranje multiple skleroze, hrbteničnih težav, medvretenčnih diskov, težav z žlezami, živčnih stanj, astme, inteligenčnega količnika.V današnjem času se zlato največ uporablja za izboljševanje in jačanje imunskih funkcij. Zlato pomaga osebi, da se dviguje tako fizično kot tudi duhovno. Zlato sprošča bolečine povezane z artritisom, revmatizmom, revmatoidnim artritisom. Je sposobno da odstranjuje blokade, pomaga pri prekrvavitvi, obnovi tkiva v srcu, pomirja, sprošča, deluje na nadledvično žlezo, pomaga pri obnovi in sproščanju mišic. Pomaga tudi pri poapnenju žil. Stimulira ščitnico, delovanje tretjega očesa, pomaga pri absorbciji hrane, mineralov in vitaminov. Dviguje imunski sistem in močno deluje na kronično utrujenost. Stabilizira kolagen in pomaga pri nastajanju in delovanju encimov. Ima velik vpliv na srce, saj pospešuje krvni obtok in obnavljanje srca, uravnava krvni pritisk in stabilizira njegov ritem. Pomlajuje žleze, stimulira živce, sodeluje s prebavo in uravnava telesno temperaturo. Zlato pomaga tudi pri odvisnostih, tudi pri odvisnosti od drog. Zlato je že iz zgodovine znano, da podaljšuje življenje, preprečuje staranje, je zelo učinkovito pri kronični utrujenosti in različnih motnjah v telesu. Uravnoveša levo in desno polovico možganov, dviguje inteligenčni koliènik (IQ) tudi za 25-30% v dveh mesecih, deluje na duhovno plat bitja, dviguje energetske potenciale v človeku. Navodilo uporabe: ena čajna žlička raztopine pod jezik vsako jutro v enem do dveh mesecih uporabe pokaže učinke. Splošno o koloidih Koloidi so zelo majhni delci, navadno veliki med 1-100 nm in so razpršeni, torej netopni, v neki drugi snovi. Koloidni file:///J|/zlatokoloidi.txt[19.12.2010 8:35:28] delci so večji kot molekule, a premajhni da bi jih opazovali s svetlobnim mikroskopom. Njihovo obliko in velikost je lahko določiti le z elektronskim mikroskopom. Najpogosteje razdelimo koloide glede na fazo obeh snovi. Če je na primer voda razpršena v plinu govorimo o megli, če je trden material porazdeljen v plinu, imamo dim, če je tekočina razpršena v drugi tekočini, sta dober primer mleko ali kri, če pa je trden material razpršen v tekočini, potem govorimo o npr. želatini ali siru itn. Kot koloid se torej identificira mnogo naravnih snovi, ki jih v življenju vsakodnevno srečujemo in uporabljamo. Ena od lastnosti koloidnih delcev je, da selektivno vežejo ione ter tako pridobijo električni naboj. Določen koloid prevzame vedno enak predznak naboja, zato se med seboj odbijajo, kar jih še dodatno razprši po mediju. Koloidi imajo prav tako zmožnost absorpcije številnih okoljskih faktorjev, saj imajo zaradi svoje majhnosti, veliko izpostavljene površine. Prav tako imajo specifično ponovljivo obliko, saj njihova rast pozna strukturni red, ki je podoben redu v živih bitjih. Mnogi koloidi so tudi precej neobčutljivi na kislo in alkalno okolje. Koloidi ne vplivajo na splošne lastnosti snovi v kateri so razpršeni kot je vrelišče, ledišče itd.
Posted on: Wed, 21 Aug 2013 19:50:14 +0000
Trending Topics
Recently Viewed Topics
© 2015