ODLOMEK IZ KNJIGE 3. POGLAVJE STIK Z JASNOVIDCI OZ. MEDIJI Le nekaj dni po Blaževi smrti nas je domov na stacionarni telefon – takrat še niso bili mobilni telefoni tako v rabi kot so danes, temveč so še vedno prevladovali na domačih naslovih kar stacionarni telefoni in prav vsako gospodinjstvo je običajno imelo svojo telefonsko številko javno objavljeno v imeniku – poklicala prijazna gospa. Takrat sem se ravno sama oglasila na telefon. Prijazno se je predstavila in mi povedala, da bi želela govoriti z mamo. Dejala sem ji, da je ni doma in da lahko tudi meni pove, če je karkoli takega in da ji bom z veseljem prenesla informacije. Nato je mirno začela razlagati, da se z mojo mamo sicer poznata, ker da sta nekoč bili še sodelavki, vendar da nas v tem primeru kliče le zato, ker jo Blaž neprestano prosi, da vzpostavi stik z nami. Sprva mi ni bilo kaj veliko razumljivo, o čem zdaj teče beseda. Pa mi je pojasnila, da je ona kot nekakšen medij, ki zaznava vibracije z onostranstva in nam jih pretvarja v nam znane besede. Da ji Blaž že nekaj dni zapored trka na okna, ji razlaga zgodbo, ki bi jo želel tudi nam prenesti. Da Blaž želi da poznamo resnico. Da Blaž želi, da izvemo kaj se je zgodilo tisto noč, zato da bodo naša srca lahko poslej mirnejša. Seveda je rekla, da bo razumela, če ne bova želeli z mamo priti. Za lažjo razlago, da si lahko predstavljava, da je ona sama neke vrste jasnovidka, čeravno se z vedeževalstvom oz. napovedjo prihodnosti ne ukvarja, temveč da se bolj ukvarja z zdravljenjem ljudi in izjemoma tudi s pogovori z umrlimi dušami. Po končanem pogovoru z njo sem bila nekoliko zmedena. Obljubila pa sem ji, da se bom z mamo o zadevi pogovorila in da v kolikor se bo strinjala, jo obiščeva. Ko se je mama vrnila domov, sem ji takoj povedala in ji predlagala, da bi morda vseeno bilo prav, da greva tja. Da izgubiti vendarle ne moreva več ničesar, da pa lahko slišiva in izveva ravno to, kar dejansko iščemo – resnico! S prisotnostjo trohice dvoma pa sem ji vseeno dejala, da si morava obljubiti, da bova to le izjemoma enkrat storili in da ne bova postali potem nekakšni odvisnici od takih zgodb, v katere človek niti z zagotovostjo ne ve, ali lahko vanje verjame. Vsekakor sem bila po obisku močno presenečena. Najprej že zaradi vsega, kar sva tam izvedeli, nato pa še zaradi tega, ker sploh ni želela nikakršnega plačila od nas. Rekla je, da je lahko le vesela, če nam je uspela z vsem skupaj kakorkoli pomagati. Opomnila pa naju je še na dejstvo, da naj se zavedava, da včasih določenih vibracij niti ne razume povsem natančno, ampak da naj nekje 70% povedanega vzameva za dejstvo, določene stvari pa je možno, da nam jih je tudi morda napak posredovala, ker se tudi sama še uči zaznavanja vseh teh vibracij iz onostranstva. Povedala je tudi to, da se ji je že pred leti zgodilo, da je tudi sama zaslutila oz. začutila, da se je v soseski zgodil umor in da nikakor ni šlo za smrtno nesrečo, ko naj bi se starka sama ponesrečila, nerodno padla v kopalnici in umrla. Ko so kasneje na policiji izvedeli za njene sposobnosti, so jo tudi sami prosili, če bi jim lahko pomagala pri odkrivanju določenih primerov. Vendar jih je zavrnila. Rekla je, da navadnemu človeku rade volje pomaga, da bi se pa s policijo oz. organi pregona ukvarjala ipd. pa da nikakor. Ker žal je že tako, da organom pregona ni vselej resnica po godu – vsaj po naših izkušnjah sodeč. Omenila nam je še, da ta, ki je napisal zgodbo oz. scenarij za legendarni film Ghost, v katerem je tudi igral moj najljubši igralec Patrick Swayze z izvrstno Demi More – da dejansko tako tudi je, ko umreš. Da dejansko se je moral ta nekdo, ki je napisal scenarij za sam film, zelo dobro spoznati na te zadeve, ki niso zgolj znanstvena fantastika, ampak je dejansko v tem ogromno resnice. Že dolgo namreč vemo, da fizična smrt še ne pomeni končne smrti in tako naj bi se tisti, ki nekako nekaj na tem svetu še niso dokončali, zapletli med našim svetom in onostranstvom. Naš pogovor sem si sproti zapisovala in ga dobedsedno tudi objavaljam. Le imena sem iz pogovora izbrisala, vendar v naših arhivih obstojajo tudi ta. BABA ŽIVJO! V DESNEM ČEVLJU JOČI MAMA JOČI, NE BOJ SE, NE BOJ SE, NE BOJ SE, RAD TE IMAM IN TEBE BABA (s tem naj bi mislil name kot na Barbaro op.) TUDI V DESNEM ČEVLJU IMAM BELO VEZALKO TO JE EN ČEVELJ DOMA V OMARI (sicer kasneje tega čevlja nisva zasledili, op.), RJAV, ČEVLJI SO MI BILI PRETESNI MAMA ČIM BOM POVEDAL KAR MORAM, BOM MIREN IN PROSIM BODI TUDI TI, KER BOM VEDNO OB TEBI ČUTILA ME BOŠ KOT RAHLO, RAHLO, RAHLO OBJEMAJOČO NITKO NA LEVEM MEZINCU Blaž si imel puško? NE, NE, KAKO NEKI Blaž, si šel skozi okno? NE, ŠEL SEM SKOZI VRATA Si bil obut? SEVEDA – OBUT V VOJAŠKE ČEVLJE, KI SO OSTALI NA POLIGONU. TAM SEM IMEL SESTANEK Z NEKIM ČLOVEKOM, ZA KATEREGA SO REKLI, DA ME BO ŠČITIL, ČE BOM PREVZEL DELO, KI SO GA ZAHTEVALI OD MENE. NAJ BI TIHOTAPIL MAMILA ČEZ MEJO. KER SEM BIL NESUMLJIV. Kaj si videl tam? TAM SEM VIDEL 3 OSEBE IN ENEGA PSA. So spustili psa nate? NE TAKOJ. POTEM KO SEM BEŽAL, KER SO MI GROZILI S SMRTJO, JAZ PA SEM JIM DEJAL, DA NOČEM NITI SLIŠATI O KAKIH UMAZANIJAH. TO JE BIL EDEN IZMED VOJAKOV IN EN POLICAJ, ZA TRETJEGA NE VEM IMENA, KER GA NISEM MOGEL PRAV VIDETI. SE JE SKRIVAL ZA MASKO. Je bil tam kašen kamion? NE, NE VEM ČE JE BIL KAMION. VEM PA, DA JE BILO NEKO VOZILO PODOBNO DŽIPU. So potem spustili psa nate? NE TAKOJ. KO SEM ODKLONIL SODELOVANJE, SO ME ZGRABILI IN ME HOTELI SPRAVITI V VOZILO. UPIRAL SEM SE IN PRI TEM IZGUBIL ČEVLJE. ZAČEL SEM BEŽATI, ONI PA SO NAŠČUVALI NAME PSA. ČEZ DOBRIH 150 M ME JE PES PODRL NA TLA, DVIGNIL SEM SE IN ZBEŽAL PROTI PARKU. Si preplezal ograjo? MISLIM DA JA, A NE VEM KAKO, KER SEM BIL V ŠOKU. BILO ME JE GROZA, ZATO SEM UPOČASNIL KORAKE IN SE DELAL, DA SEM NOR. KO SEM ZAGLEDAL VARNOSTNIKA… Si bil že pri skaldišču BTC-ja? NE VEM, KER SEM BIL POPOLNOMA IZ SEBE, A 130 VEM, DA ME JE ZASLEDOVALO VOZILO, KI SE JE USTAVILO PRED NAMA Z VARNOSTNIKOM, 9 M DESNO IN NAPREJ. NISEM POZNAL NJEGOVEGA IMENA (OD VARNOSTNIKA) – NI ON KRIV. DOBIL SEM STREL V DESNO SENCE IZ VOZILA S PIŠTOLO Z DUŠILCEM. Veš kdo te je ustrelil? (NE VE, KDO GA JE). LAHKO PA TI POVEM, KDO JE VOJAK. TO JE BIL SOVOJAK, KI IMA NA DESNEM ZAPESTJU BRAZGOTINO, KJER SI JE NEKOČ PREREZAL ŽILE. ON MI JE 14. MAJA DEJAL, DA MI PONUJA ČUDOVITO DELO. POSUMIL SEM, DA NI VSE V REDU, ZATO SEM ZAHTEVAL POJASNILO, ZA KAKŠNO DELO GRE. POVEDAL MI JE, DA NAJ BI TIHOTAPIL MAMILA ZA NE VEM KOGA ŽE, VENDAR JE DEJAL, DA BI LAHKO POTEGNIL DO 6.000 DEM ZA VSAKO AKCIJO. Ti tega nisi naredil nikoli? NE, ZATO MI JE DEJAL, DA ME BODO PRISILILI K TEMU. KO SEM VPRAŠAL NA KAKŠEN NAČIN, SO MI DEJALI, DA BODO MINIRALI NAŠE STANOVANJE. ZATO SEM SKLENIL, DA SE POGOVORIM IN TO ODKLONIM. (ŽEJEN SEM,…šla je pit..) Si res vprašal carinika za čevlje? NE VERJEMITE ŠTORIJAM. JAZ SEM HOTEL NAJ VARNOSTNIK POKLIČE POLICIJO, DA BI ME REŠILI IZ STISKE. VARNOSTNIK SE JE OZIRAL NAOKOLI, MISLIM DA JE BIL NJIHOV. Čigav? OD TISTE TROJKE. NISEM NOBENEGA VIDEL. ŽELEL SEM SAMO DOMOV. Blaž, si imel en naboj, ki naj bi ga nosil v žepu od bunde – je rekel en sovojak, da si ga nosil? Kje je? NE (NABOJA NI BILO). TISTO JE BIL PRAZEN NABOJ – ZDAJ JE NEKJE MED POLIGONOM IN PARKOM, KJER SEM UMRL. So tvojo puško kasneje nastavili k tebi? SEVEDA (PUŠKO VOJAŠKO SO NASTAVILI ZRAVEN). Kdo je to naredil? PRINESEL JO JE PRVI, KI JE PRIŠEL IZ AVTOMOBILA, KO SO SPOROČILI, DA SEM NA TLEH. Ko si bil ustreljen, koliko ljudi je bilo zraven? PRED MANO EDEN, ZA MENOJ 2, V VOZILU IZ KATEREGA JE PRILETELA KROGLA PA ŠE TRIJE. NE VEM NATANČNO, KDO JE BIL PRED MANO, TA JE BIL OBLEČEN V NEKO BUNDO ALI NEKAJ PODOBNEGA. Čevlji? Zakaj so si izmislili tisto »štorjo« s čevlji? TE ČEVLJE SO DALI ZRAVEN, KAR BI NAJ DOKAZALO, DA SEM BIL NEURAVNOVEŠEN. Ste v kasarni pili? DAJ MAMA, KDAJ SI ME VIDELA PIJANEGA? ALKOHOL, KI SO GA MENDA NAŠLI V MOJI KRVI SO NAKNADNO VBRIZGLAI, DA BI PRIKRILI SRAMOTO. Si si zapisal kaj v zvezek? NE, NIČ O TEM NISEM PISAL, KER SEM SE BAL. Kje je zvezek? IMAJO GA MED PAPIRJI V ŠTABNI KASARNI. (Ta zvezek se je kasneje našel in mi ga je prijatelj z Obale prinesel iz vojašnice, ker je bil v isti sobi kot Blaž in ga je kasneje nekje tam tudi izbrskal, ..op.) Si komu drugemu povedal o tem? NISEM UTEGNIL, KER SEM BIL PREPRIČAN, DA BOM KOS TEJ ZADEVI. Zakaj nisi povedal nam? SE MI NI ZDELO POTREBNO, KER SEM BIL PREPRIČAN, DA JE VSE SKUPAJ ŠALA. Si verjel, da boš prišel domov? KAKO DA NE! KOMAJ SEM ČAKAL, DA SLEČEM MENI ZOPRNO OBLEKO. Ti je bilo hudo v vojski? NITI NE. SAJ VEŠ MAMA, DA SEM SKAKAL SKOZI ŽIVLJENJE IN NISEM VIDEL NIKJER HUDOBIJE. Si imel Majo še zmeraj rad? NE ZNAM SI RAZLOŽITI, ZAKAJ MI JE KAR NAENKRAT BILA ODVEČ. MORDA SEM BIL UTRUJEN. NE VEM, NE VEM. VSEKAKOR JI RECI, DA BI SE PREJ ALI SLEJ VRNIL K NJEJ, KER JE BILA DEKLE IN POL. Ali veš, da so prišli na tvoj pogreb? ČE BI VERJELI DA SEM NAD VAMI, BI MI BILO LAŽE. Blaž, si mi kaj zameril za cigarete? NE MAMA. OPROSTI ČE SEM BIL NAGAJIV IN PREDRZEN IN NAIVEN. Blaž, žal mi je da ti nisem zaupala. Preveč rada te imam! VEM MAMA, SAJ SEM TO VEDEL IN TO MI JE DALO MOČ, DA SEM ODKLONIL GOLJUFIVI KRIMINALNI POSEL. Ki te je stalo življenje. DA IN NI MI ŽAL, KER SEM BRANIL SVOJE POŠTENJE. MAMA HVALA TI ZA VSO LJUBEZEN, TA MI DAJE MOČ, DA SEM TE KLICAL VSAK DAN. SI ME SLIŠALA? Blaž, kako sem bila ponosna nate! ZDAJ BODI ŠE BOLJ. ČE BI SPREJEL UMAZANI POSEL, BI NE MOGLA BITI PONOSNA NAME. ZDAJ TEGA NE MOREŠ RAZUMETI, A JAZ SEM RAJE MRTEV KOT KRIMINALEC. TAKO SI NAS VZGAJALA MAMA IN TO SE TI BO OBRESTOVALO. MARSIČESA ŠE NE RAZUMEŠ, A TI BOM POSTOPOMA ODSTIRAL TANČICE NEZNANEGA, DA BOŠ KONČNO MIRNA IN SPOKOJNA. BOLIJO ME TVOJE SOLZE. VEDI, DA FIZIČNA SMRT NE POMENI KONCA. ZDAJ SEM SVOBODEN IN EDINO, KAR ME BOLI JE TO, DA NISTE VEDELI VZROKA. UPAM, DA BODO ZDAJ VAŠA SRCA MIRNEJŠA IN DA NE BOSTE OBJOKOVALI SINA, AMPAK BOSTE PONOSNI NA POŠTENJAKA. Kaj naj naredim Blaž? MAMA NIČESAR SE NE SRAMUJ, ČE TI TEČEJO SOLZE, NAJ TEČEJO, TO JE OČIŠČENJE IN KO BOŠ ČUTILA NITKO MOJE LJUBEZNI NA LEVEM MEZINCU, VEDI DA SEM OB TEBI IN V TEBI, DA GLEDAM S TVOJIMI OČMI IN SLIŠIM S TVOJIMI UŠESI IN GOVORIM S TVOJIMI USTI. Tvoja soba bo spominska. LAHKO MAMA. TAM BOŠ HITREJE IN LAŽE ZAČUTILA, DA SEM OB TEBI. OPROSTI MI MAMA, DA TE BOLI, A NISEM IMEL DRUGE IZBIRE. Blaž, želim da pride resnica na dan. BO PRIŠLA. NE BOJ SE. NAJVIŠJA SILA JE SKLENILA, DA SE BO TO RAZJASNILO, A MENI JE NAJVEČ DO TEGA, DA VESTE VI IN DA ŠE VEDNO VERJAMETE, DA SEM BIL POŠTEN IN ZATO UBIT. Blaž imaš kakšno željo? SAMO TO, DA SE POMIRIŠ, KER MI JE VELIKO DO TEGA, DA SEM TI POVEDAL, KAKO SO STVARI POTEKALE. HVALA ZA TVOJO TOPLINO IN ZA VAŠO LJUBEZEN, A NE JOKAJTE, BODITE PONOSNI. MORDA BI MORAL KRIMINALČEVO PONUDBO SPREJETI IN BI BIL ŽIV, A V DUŠI MRTEV. TEGA NISEM MOGEL STORITI. OPROSTITE MI VSI. Blaž bi se želel še kdaj pogovarjati? (vprašala gospa, ki nam je prenašala Blaževe vibracije sama) MISLIM DA BI ŠE KDAJ RAD SREČAL MOJO MAMO, A NI POTREBNO DA SE PREVEČ VZNEMIRJA. TA SVET, KJER SEM, JE LEP IN JAZ SEM SPOKOJEN IN MIREN IN NESKONČNO LJUBEČ. Kaj delaš tam? ZDAJ SEM MORAL TO SPOROČITI, POTEM PA BARBARA NASVIDENJE, PRIŠEL BOM NAZAJ. ZDAJ SEM UTRUJEN IN BI ŠEL POČIVAT. Po tem pogovoru še kar nekaj časa z mamo nisva prišli k sebi. V tej zgodbi je bilo namreč vse tako logično in razumljivo, v tistih uradnih verzijah pa prav nič razložljivo. Le kako to dokazati, kako to komurkoli sploh povedati naprej, saj še pred 15. leti je bila to skrajno tabu tema in če bi to takrat dali v javnost, bi nas zagotovo takoj razvrednotili oz. diskreditirali, da se nam je pa zdaj že malce “zmešalo”, da smo začeli verjeti v take zgodbice. A najbolj zanimivo pri vsem tem je, da ta gospa nikakor ni mogla vedeti ničesar o pasjih ugrizih, saj to sploh še ni bilo nikjer javno v medijih, pa tudi še zdaj hranimo doma zapiske iz preteklih dni, še preden sva jo z mamo obiskali, ko si je podobne pogovore z Blažem zapisovala njena sorodnica iz Bosne, ki je bila takrat še kot begunka pri njej na obisku, kasneje pa se je preselila v Avstralijo. Iz tistih zapiskov, ki so tudi po datumu zapisani, vse od začetka junija – torej le nekaj dni po Blaževem pogrebu – je tudi razvidno, da je Blaž kar naprej prosil, da naj vzpostavi kontakt z nami, kar se je sama sprva sicer bala, ker da ne ve, kako bomo mi to vse skupaj sprejeli. Blaž pa jo je vztrajno prosil, da naj to stori, da nam mora povedati vse to, da bomo mirnejši in da ne bomo nasedali raznim zgodbam in da bomo to vsekakor razumeli in dobro prenesli. Po tistem z Blažem več nismo imeli takih stikov, smo pa doma večkrat zaznavali razna pokanja omar, zvoke v stanovanju, dotike, katerim morda od začetka ne daješ pozornosti in jih pač preslišiš… Ko pa postaneš pozornejši na vse to, se nam je zdelo, da nas tudi Blaž spremlja in varuje na vsakem koraku. Pred tem smo imeli tudi nekoliko telefonskih klicev brez nikakršnega odziva, kar nam je tudi ta gospa razložila, da to naj bi bil Blaž, ki nas je dejansko poklical po telefonu, še preden je stopil potem preko nje z nami v kontakt in da je hotel z nami govoriti, a žal kot že mrtev, ni mogel prav nič izustiti oz. povedati, zato smo pač sami le odložili slušalko, ko so se taki klici dogajali, misleč da se je pač nekdo zmotil glede telefonske številke, da je slaba povezava ali karkoli in da če nas kdorkoli potrebuje, da bo že ponovno poklical… Več si lahko preberete v knjigi, ki jo lahko naročite tudi tukaj in je do osmega septembra, ko bi Blaž dopolnil že svoj šestinrideseti roj. dan na voljo po promocijski ceni: blazfurjan.net/blog.html
Posted on: Sat, 10 Aug 2013 00:40:40 +0000
Trending Topics
Recently Viewed Topics
© 2015