Po sedmih urah tavanja po Glinškovi ploščadi, ko sem nekatere lastnike psov že drugič srečala na sprehodu, lahko rečem, da če je moj ljubi muco še tam, si je izbral zelo nesrečno mesto. Kot bi iskal iglo v kupu sena, oziroma še slabše, ker igla je vsaj pri miru. Cel dan nobenega klica. Jutri moram nazaj v službo. kar pomeni, da se iskalne akcije omejijo na popoldneve. Opažam, da sem se v glavi popolnoma distanicirala od tega, koga dejansko iščemo - imam samo, da iščemo oranžnega muca. Sicer bi se mi že zmešalo. Še vedno upam, da njegova odsotnost z Glinškove pomeni, da se je morda zdaj napotil v pravo smer in bo morda končno našel domov. Dala sem mu vse možnosti, kar mu lahko pomagam, da mu uspe. Z vsakim dnem se počutim bolj nemočno in bolj krivo. In nič ne morem narediti. Zdaj je vse bolj kot ne na njemuin prijaznih ljudeh, če ga bo kdo videl, zadržal, našel, poklical... Oli, prosim, prosim....prosim...
Posted on: Sun, 08 Sep 2013 18:54:44 +0000
Trending Topics
Recently Viewed Topics
© 2015