Public Enemy: Vlada Alenke Bratušek je najslabša vlada doslej 144 05.09.2013 00:01 / Finance 171/2013 Stanislav Kovač Stanislav Kovač Pod novo vlado se država pospešeno spreminja v kaotično provinco plenilskih lobijev, gospodarstvo pa je v prostem padu. Minuli teden je statistični urad objavil prve porazne rezultate nove vlade Bratuškove: gospodarska aktivnost, merjena z BDP, se je v drugem četrtletju glede na predhodno četrtletje zmanjšala za 0,3 odstotka, s čimer se je Slovenija uvrstila med države evrskega območja z največjim upadom gospodarske aktivnosti. Hkrati je Slovenijo avgusta po glavi udarila še visoka inflacija, ki je na medletni ravni dosegala 2,2 odstotka, medtem ko je bila povprečna inflacija na evrskem območju le 1,3 odstotka. Naša visoka inflacija je seveda tesno povezana z edinim ukrepom ekonomske politike vlade Bratuškove, to je dvigom DDV. Vpogled v statistično bazo Eurostata razkrije, da je od maja, ko je vlada Bratuškove napovedala dvig DDV in so se v gospodarstvu z zvišanjem cen takoj začeli prilagajati na to potezo, naša medletna inflacija poskočila z 1,6 na 2,2 odstotka, medtem ko se je povprečna inflacija na evrskem območju v istem obdobju znižala z 1,4 na 1,3 odstotka. Ubijajoča kombinacija krčenja gospodarske aktivnosti in rasti cen je prvi porazni »dosežek« vlade Bratuškove, ki ga v ekonomiji opisujemo s skrb zbujajočim pojmom stagflacija (gospodarska stagnacija plus čedalje večja draginja), za blaginjo slovenskega prebivalstva pa pomeni strm realen upad življenjskega standarda. Torej prvi trije meseci vlade Bratuškove niso prinesli toliko opevanega gospodarskega zagona, ki so ga v opoziciji obljubljali Bratuškova, Lukšič & Co. Zato si poglejmo, kaj si o ekonomski politiki nove vlade mislijo vlagatelji na mednarodnih finančnih trgih, ki financirajo več kot milijardno luknjo v slovenski državni blagajni. Podatki iz grafa o spremembi cene dolgoročnega državnega dolga na evrskem območju med 20. marcem letos, ko je bila izvoljena vlada Bratuškove, in ceno zadolževanja na začetku septembra kažejo, da se je cena dolgoročnega državnega dolga daleč najbolj dvignila za Slovenijo. To pomeni, da je v očeh mednarodnih vlagateljev od pomladi prav Slovenija država z najmanj zaupanja vredno vlado, ki ima najbolj neverodostojno ekonomsko politiko (glej graf Sprememba cene državnega dolga). Za vse, ki nikoli ne preberejo kakšnega resnega tujega medija, poudarimo, da je od marca višja cena zadolževanja stabilnejših držav (denimo Nemčije, Nizozemske, Avstrije in drugih) predvsem posledica napovedi spremenjene denarne politike vodilnih centralnih bank na svetu, medtem ko je v obrobnih državah posledica zanič vlade (primer Slovenija) ali politične nestabilnosti, kar je značilnost Portugalske. Cena dolgoročnega državnega dolga Slovenije je pod vlado Bratuškove vseskozi tik pod psihološko mejo sedmih odstotkov, medtem ko je za najstabilnejše države evrskega območja okoli dveh odstotkov. Izredno kritičen pogled zunanjih vlagateljev na dosedanje delo vlade Bratuškove ne preseneča, saj ta vlada razen molzenja gospodarstva in prebivalstva z vedno novimi davki v prvega pol leta ni pokazala prav nič. Tako smo minuli teden dobili še prikriti mini krizni davek v obliki spremenjene dohodninske zakonodaje. V zraku je vseskozi grožnja s kriznim davkom na dohodke iz dela, ki bi povečal davčno breme že tako močno obdavčenih plač in še bolj zmanjšal konkurenčnost gospodarstva. Nedavna poteza podjetnika Akrapoviča, ki je zaradi grožnje z novimi davki ustavil investicijo, je še eno jasno sporočilo vladi Bratuškove, da v gospodarstvo vnaša dodatno negotovost in pesimizem, kar še bolj duši gospodarsko aktivnost. Vlada Bratuškove je z dvigom DDV vnesla veliko negotovost in pesimizem tudi med prebivalstvo, kar potrjujejo podatki iz grafa o gibanju realnih prihodkov od prodaje v trgovini na drobno, ki so bili julija letos kar za 3,4 odstotka manjši kot junija. To je najbrutalnejša posledica vladnega dviga DDV v razmerah globoke recesije, saj je zaradi višjega davka na porabo julija dodatno strmoglavila zasebna poraba prebivalstva, to pa bo imelo negativne učinke na BDP v tretjem četrtletju tega leta (glej graf Realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno). No, novi vladi lahko pripišemo zgolj ta »uspeh«, da ji je v plagiatorskem slogu uspelo ukrasti glavne ukrepe ekonomske politike prejšnje, Janševe vlade. Tako premierka Bratuškova danes kot glavni ekonomski ukrep omenja sanacijo bank s slabo banko, po kateri so Bratuškova, Lukšič, Janković skupaj z »resnimi ekonomisti« lani mesece in mesece zlivali gnojnico in na koncu vložili celo referendum. Projekt slabe banke in Slovenskega državnega holdinga zdaj stoji, prav tako ni nič z obljubljeno množično privatizacijo in tudi ne z napovedano fiskalno konsolidacijo. Po najnovejših podatkih iz biltena javnih financ je proračunski primanjkljaj v prvih sedmih mesecih letos dosegel že 1,3 milijarde evrov in bil občutno večji od 1,1 milijarde evrov, kot je v vsem minulem letu znašal pod vodstvom nekdanjega finančnega ministra Janeza Šušteršiča. Namesto varčevanja šef SD Lukšič zdaj na vrat na nos išče zunanjega sovražnika v podobi ZDA in Nemčije ter spet strelja kozle z izjavami, da naša država s plačilom obresti tujini skrbi za blaginjo prebivalcev ZDA in Nemčije. Resnica je ravno nasprotna: finančni vlagatelji iz ZDA in Nemčije s kupovanjem državnih obveznic Slovenije vsako leto financirajo ogromen primanjkljaj državnega proračuna in s tem skrbijo tudi za zelo visoko plačo profesorja FDV Lukšiča. Z Lukšičevim streljanjem kozlov se lahko merijo samo še sindikalisti z Dušanom Semoličem na čelu, ki so vlado ta teden pozvali h koncu proračunskega varčevanja, kar pomeni takojšen konec tujega financiranja naše proračunske luknje, bankrot državnega proračuna in pospešeno pot v revščino celotne države. Če Lukšiču in sindikalistom dodamo še zahteve vstajnikov o svetosti državnega premoženja, nedotakljivosti javnega sektorja in vrnitvi totalitarnega socializma, smo res »gotovi«! Zunanjega sovražnika, ki je po novem baje kriv za vse težave Slovenije, pa ne iščeta samo Lukšič in Semolič, ampak tudi »resni ekonomisti« z Jožetom Mencingerjem na čelu, ki je pred kratkim javno objavil »vstajniški« poziv k skupnemu uporu proti Bruslju, njegov politični favorit Zoran Janković pa ga je takoj ponovil. Isti Janković je na eni od svojih poletnih tiskovnih konferenc za Bratuškovo dejal, da je »dobra predsednica vlade, velika perspektiva EU«, in kot največji dosežek vlade navedel, da je »po dolgem času spet mir, ni strašenja in prihajamo v normalno delovanje«. Tudi šef SD Lukšič se baha s stabilizacijo razmer v državi kot največjim dosežkom nove vlade. Povejmo jasno in glasno: edini pravi »uspeh« nove vlade je brezskrupulozni kadrovski cunami v državnih podjetjih, ki postajajo velik plen lobijev vladajoče koalicije. V zvezi s toliko opevano umiritvijo razmer pod vlado Bratuškove nalijmo čistega vina: po prevzemu oblasti so Bratuškova, Lukšič & Co. nehali rovariti, saj bi morali rovariti proti samim sebi. Z umiritvijo razmer so v resnici pokazali, da so bili vseskozi oni tisti, ki so ob pomoči dominantnih medijev, »resnih ekonomistov« in sindikatov ustvarjali izredne razmere, destabilizirali državo in s širjenjem pesimizma gospodarstvo potiskali še globlje v prepad. Prav tako je totalna laž, da je Bratuškova dobra premierka, saj gre za doslej najslabšega slovenskega premiera ne glede na spol, njena vlada pa je najslabša vlada v zgodovini Slovenije. Vsi ukrepi vlade Bratuškove so popoln polom: država se pospešeno spreminja v kaotično provinco plenilskih lobijev, gospodarstvo je v prostem padu, podjetniki zaradi negotovosti ustavljajo investicije, prebivalstvo vse manj porablja zaradi dviga DDV, vse to pa nas potiska po spirali navzdol med največje ekonomske bolnike Evrope. Stanislav Kovač je ekonomist.
Posted on: Thu, 05 Sep 2013 11:46:48 +0000