KOLO Nekega lepega sončnega dne si je Mia zaželela kolo. Ker družina ni bila premožna, so se dogovorili, da ga bo dobila kasneje, zaradi česar je Mia vsa žalostna in potrta odšla k babici. Babica jo je skušala pomiriti in razvedriti na različne načine, a njena trmasta vnukinja ni bila z ničemer zadovoljna. Čas je mineval in bližal se je Miin deseti rojstni dan. Oče in mama sta želela, da bi Mia praznovala čim lepše, zato sta ji pripravila presenečenje in zabavo, na katero sta povabila Miine prijatelje, sošolce in sorodnike. Mia slavljenka je dobila veliko daril, a vsa darila so ji bila nekako odveč; tudi torta, ki jo je ponavadi imela najraje. V njej je namreč še vedno tlela neizpolnjena želja – imeti kolo. Kljub žalosti, ki jo je čutila, se je od svojih gostov prijazno poslovila. Ob vrnitvi v hišo pa je Mio čakalo presenečenje – ogromen paket, na katerem je pisalo: »Za našo slavljenko Mio.« Mia je odprla darilo in obstala odprtih ust. Na njenem obrazu se je čez hip narisal nasmeh, iz njenih ust pa se je zaslišal vrisk. Bilo je kolo. In to točno takšno kolo, kakršno si ga je želela. Nemudoma je sedla nanj, pomahala družini v slovo in se odpeljala. Ko je zvečer legla v posteljo, so bile njene misli pri kolesu in družini, ki ji je pripravila tako lepo presenečenje. Mislila si je: »Res sem srečna, da imam tako lepo družino.«
Posted on: Mon, 15 Jul 2013 11:29:36 +0000
Trending Topics
Recently Viewed Topics
© 2015