Odlomek iz knjige Notranja pot - zbrano delo st. 1167 - 1171 Moči vesolja so skrite samo tistemu, ki ne pozna svojega resničnega Jaz Sem. Kdor bi rad izkusil moči vesolja, jih mora razkriti z uresničevanjem. Sem vse v vsem. Poglej grm – in našel boš Mene. Dvigni kamen – in našel boš Mene. Poglej k zvezdam – in zaznal Me boš. Poglej globoko v človeka – in našel boš samega sebe in tako Mene, Kristusa, Sebstvo v sebi. Opazuj žival – in najdeš Mene. Občuti veter – in slišiš Mene. Opazuj kapljico vode – in opaziš sebe v Meni. Kajti Jaz Sem življenje v vsem in ti si življenje v vsem in vse je v Meni in vse je v tebi. Združena sva v Njem, velikem Vseedinem, ki j e večen – tok Biti in poosebljena Bit. Je tok vesolja in kapljica sama. Kar vidiš, v tem Sem Jaz. Kar slišiš, v tem Sem Jaz. Sem vse-v-vsem, Celota. Če si se prebudil v Celoti, potem si Bit. Gledaš Bit. Slišiš Bit in govoriš jezik Biti. Vidiš, slišiš in govoriš Mene; kajti Jaz Sem Celota v tebi. Sem Celota v tvojem bližnjem, v tebi, v roži, v travni bilki in v kamnu. Sem tvoj – in ti si Moj. Jaz Sem vesolje – in ti si vesolje v Meni, Vesolju. Ne sprašuješ – veš. Ne vidiš – gledaš. Ne prisluškuješ – slišiš in veš. Nikoli ne glej navzven. Svetloba je v tebi. V tebi je resnica, ki ve za vse stvari, ki pozna vse. Ni se ti treba ozirati za svojim bližnjim, stvari ni treba opazovati od zunaj – kar je, to je v tebi. Vse, kar vidiš, je samo zrcaljenje resnice, odsev torej, ki ni absolutna resnica. Kar je v tvoji notranjosti, svetloba, resnica, kar si v čisti Biti kot bitje v Bogu, to je dobilo podobo in obliko v nebesih, v najčistejši snovi. Kar je v notranjosti tvoje utelešene duše, na dnu duše, je neobremenljiva svetloba, večna resnica. Je in večno ostaja bit. Samo določena količina Božje energije se je zaradi odvrnitve enega bitja od Boga spremenila v energijo padca, iz česar so nastala območja padca, padla bitja in ljudje. To koli- čino božanske energije so dobila od Večnega tudi nadaljnja padla bitja, da si ohranijo življenje. Je na nižje preoblikovana Božja energija. Zato so materija in vse na nižje preoblikovane energije samo zrcaljenja čiste biti. V vsej neskončnosti je eno samo načelo: oddajati in sprejemati. Kar oddajaš, to si; to sevaš. Kar oddajaš, to se ti tudi vrne. Kdor živi v notranjosti, v Bogu, je božanski. Izžareva večni zakon, čisto, lepo, prefinjeno, absolutno ljubezen, Bit, ki je on sam. Večni zakon, čisto, lepo, plemenito, prefinjeno, absolutna ljubezen, seva to, kar izhaja iz človeka izpolnjenega z Bogom, nato pa spet nazaj vanj in skozenj. Čisto bitje živi v Biti, ki je večna, in biva v večni Biti, ker je sámo večna Bit, večni zakon, Bog: čistost, lepota, svoboda, plemenitost in prefinjenost, nesebična ljubezen. Čisto bitje je bivanje v vesoljnem toku, v Bogu, v biti. Obremenjene duše v krajih očiščevanja in utelešene obremenjene duše, ljudje, ne živijo kot bit in se ne gibljejo v toku biti. Kdor ne živi v Bogu, živi v samoustvarjenem svetu, ki ga sestavljajo njegovi človeški občutki, misli, besede in dejanja, ki jih imenuje svoje "bivanje" in "sebstvo". To je mali svet človeškega jaza. V tem malem svetu živi, se giblje in misli, da je njegovo bivanje samo tu. Gleda samo z očmi svojega malega sveta, ki ga lahko primerjamo s kokonom (zapredkom). Tako tudi vidi samo mali svet kokona svojega bližnjega. Vidi samo površje življenja, zrcaljenje, ker živi samo v zunanjem in se giblje samo v svojem malem svetu, v svojem kokonu, ki si ga je sam stkal s svojimi obremenjujočimi ob- čutki, mislimi, besedami in dejanji. To je njegovo stanje zavesti. Niti malega sveta kokona so kot stene, na katere gleda in jih ima za resnico. Ker gleda samo stene svojega malega sveta, tudi vidi samo stene malega sveta svojega bližnjega. Gleda torej v zrcala resnice, ne pa resnice same. Govori o resnici, misli pa na zrcaljenje resnice, na to, kar je sam vstavil, s čimer se je sam opletel, v kar verjame, ker vidi samo to. Verjame torej samo to, kar vidi, in to ima za resnico. V vsem vesolju obstaja eno samo načelo: oddajati in sprejemati. Vsak oddaja samega sebe – to, kar je, svoje ob- čutke, mišljenje, govor in dejanja. Čisto bitje živi in deluje v čistem večnem zakonu in iz njega, iz vesoljnega zakona. Nečisti živi v svojem malem, samoustvarjenem svetu, ki ga sestavlja vse, kar je v njem nečistega, torej iz navlake svojih občutkov, misli, besed in dejanj. V tem svojem kokonskem svetu živi in se giblje, občuti, misli, govori in dela tako, kakršen je, iz česar je njegov kokonski svet. Obremenjenega človeka lahko primerjamo z gosenico. Obremenjen človek – gosenica – se tako dolgo zapreda v svoj mali svet, dokler ne spozna, da se mora spremeniti, to pomeni razviti, da bi postal metulj, bitje luči, ki živi v Bož- jem večnem vesoljnem zakonu, se giblje in ima svoje bivališ- če v večnem bivanju, v vesoljnem načelu, ki je in ki izraža sebe kot sebstvo: čisto, fino, plemenito, lepo, kot nesebična ljubezen, vesoljni zakon, absolutnost, večna bit, večna resnica. Zato se mora vsaka gosenica razviti, razpresti torej to, s čimer se je zapredla, da bi se v tem spoznala, da bi spoznano obžalovala, prosila za odpuščanje in odpustila in spoznanega ne bi več storila. Takrat se razpredajo niti njenega kokona; poruši se zidovje, na katerega je človek do zdaj gledal in ga je imel za resnico – njegov mali svet jaza, ki je bil le zrcaljenje resnice. Svetla duša in človek, ki je usmerjen v notranjost, k Najsvetejšemu, vidita nato v sebi večno bit, večno resnico. Večno sebstvo je resnica. Kdor je postal resnica, je sam resnica, sebstvo, Jaz Sem, večni zakon ljubezni. Z očmi resnice vidi človek v sebi tudi to, kar je zunaj. Prodre skozi zrcaljenje resnice in v vseh ljudeh, dogodkih, pogovorih in pripetljajih vidi resnico. Z očmi resnice prepozna tudi neresnično. Ni ga mogoče prevarati, ker je on resnica, in z očmi resnice gleda in v resnici se o vsem pogovori, o vsem govori in dela. Je torej resnica, ki je večni zakon vesolja, v katerem živi, v katerem se giblje, iz katerega zajema in v katerem deluje. On je resnica, zakon, v vsakem občutku, v vsaki misli, v vsaki besedi in v vsakem dejanju. Ker je resnica, bit, večni zakon v tebi, in ker se resnično, večno, najprej oblikuje in izoblikuje v tebi in šele nato v zunanjosti, v tvoji okolici in v svetu, moraš živeti v sebi, v Najsvetejšem, ki biva v tebi. Zato spoznaj: Ti si svetišče Enega, Svetega, ki biva v tebi. Zapomni si tale stavek resnice in živi po njem: Bivaj v sebi, kajti ti si tempelj Enega, Svetega, ki biva v tebi. "Bivaj v sebi" pomeni: Ne dopusti nobene človeške, sebične misli. Vse svoje občutke, misli, govor in dejanja povzdigni k Bogu. zalozba-beseda.si/knjiznica/item/619-odlomek-iz-knjige-notranja-pot-zbrano-delo.html
Posted on: Mon, 10 Jun 2013 09:11:53 +0000
Trending Topics
Recently Viewed Topics
© 2015