Slovenska vlada je z zakonom o vodah slovensko vodno dobro oziroma vodo spremenila v lastnino vlade in s tem osnovno življenjsko tekočino odtujila slovenskemu ljudstvu. Vodo zakon celo zakonsko spreminja v prodajni produkt, tako kot so prodajni produkt zemlja, uran, nafta. Po zakonu o vodah je človek brez denarja ostal brez pravice do kozarca vode in s tem obsojen na smrt od žeje. Zakon, izglasovan pred 8 leti, je nehuman in zato nedopusten. In tudi protiustaven. Odtujiti ljudem, živalim, rastlinam vodo ali kisik pomeni neposredni napad na njihovo življenje. Umor. Izbilo je sodu dno in 10.000 jeznih ljudi je podpisalo pobudo za presojo ustavnosti zakona o vodah. Ustavni sodniki so, namesto da branijo ustavo in pravice ljudstva do vode, pokleknili pred mednarodnem trgovinskim pravom. Izkupiček posameznika so povzdignili nad pravičnost do ljudstva in s pravico nad vodo ljudstvu vzeli pravico do vode. In ker so ustavni sodniki stopili na stran trgovcev, korporacij, WTO, je bil odgovor ustavnega sodišča, da pobudniki nimamo pravne osnove za pritožbo, vse »dokler nekdo dejansko ne umre od žeje«! Očitno je, da vlada in ustavno sodišče kot trgovci zemljo, zlato, nafto, vodo, kisik in svetlobo, biblijo in orožje mečeta v isti koš. Vse je le prodajni produkt. Tudi človeško življenje. Od sprejetja zakona o vodah v Sloveniji za slovensko vodo velja korporacijsko pravo. Monopolizacija vode je v teku. Koncesionarji so povsod zakonsko »vsemogočni«, posameznik brez denarja pa žejen in brezpraven. In kdor se korporacijam ali državnim zakonom, napisanim na kožo korporacij, upre, je označen kot terorist. Kralj in papež sta si v fevdalizmu domišljala, da je zemlja in vse na njej njuno; in da mora vsakdo plačevati davek kralju in papežu. Diktator Mussolini je pred osemdesetimi leti, da bi iz »svojega« naroda izcuzal čim več denarja za svoje tanke, svetlobo proglasil za javno dobro, javno dobro podržavil in lastnikom hiš začel svetlobo zaračunavati. Uvedel je davek na površino oken. In vse hišice, grajene v tem času, imajo minimalna okna in zato temačno notranjost. In mnogo starejših hiš ima zazidana okna. Toda ali je svetloba sploh lahko lastnina kogar koli in jo je res mogoče zaračunati? Ali pa je sonce v dobro in zadovoljstvo vseh? Ni napuh Mussolinija podoben oholosti perzijskega kralja Kira, ki je dal prebičati morje, ker mu je potopilo ladje? Ni duhovna bolezen, imenovana megalomanija, ki je tlačila Kira, Mussolinija, Hitlerja in druge tirane, tudi bolezen današnje elite, ki sama pleni vse, kar obstaja, a poštenim ljudem »pušča« le dolgove in račune? Elita si danes domišlja, da lahko lastnini ne le zemljo in nafto, temveč tudi vodo, kisik, celo genome semen, živali, soljudi… Toda, je kisik, voda res lahko le privilegij bogatih? (by Miha Jensterle)
Posted on: Thu, 06 Jun 2013 17:04:24 +0000