ZGODOVINSKI SPOMIN IN BORIS PAHOR Veliko se vsako leto govori o žrtvah totalitarnih režimov, toda glavnega se skoraj ne omenja. V Sloveniji se ob vsaki priliki uprizarjajo prireditve in slovesnosti, kjer se opeva konec druge svetovne vojne in demonizira le dva totalitarna sistema, nacističnega in fašističnega. Tretjega komunističnega, ki je v bistvu bil najhujši v 20. stoletju se skoraj ne omenja, oz. se ga celo opeva kot »osvobodilnega« in »demokratičnega«. Ob stoti obletnici pisatelja Borisa Pahorja je bilo to zelo lepo razvidno, kako skrbno je bilo vse pripravljeno, da ja ne bi slavljenec tudi kaj povedal o zločinstvu Stalin-Titovega komunizma, ki je razsajal v naših krajih od začetka vojne do padca berlinskega zidu in še danes zločinsko obvlada poosamosvojitveno Slovenijo. Ker sem vedno obsojal vse tri totalitarizme in njihove ekscese, še posebno komunističnega, ki je imel prvenstveno vlogo pri povojni zaostalosti Slovenije v oziru na naše zahodne sosede, mi je ob neki priliki v pismu G. Boris Pahor napisal: »Čestitam torej Vašim posegom in Vam svetujem, da ne odnehate, čeprav sem pesimist, ker je prejšnja oblast nakazala ne-nacionalno pot, kar je škodilo v matični državi in še bolj pri nas in na Koroškem. Kar se zdaj dogaja, je nadaljevanje, ljudje, posebno mladina, pa so že tako okuženi, da jim manjka pravi organ za ugotavljanje stranske poti, po kateri jih vodijo.« In res naš stoletni pisatelj vedno opozarja in poudarja, da tudi v laških šolah, se načrtno pozablja ozaveščati študirajočo mladino o grozodejstvih nacifašizma. Popolnoma se z njim strinjam, toda prav ta šolska pomanjkljivost je izrazito prizanesljiva za komunizem, še posebno pri nas, kjer se ni sprejela niti evropska izjava »proti VSEM trem totalitarizmom«. Ko se načenjajo pereča vprašanja slovenskega genocida od strani zmagujočih boljševikov NOB (ki so večkrat sodelovali z nacifašizmom) in kako dostojno pokopati žrtve revolucionarnega nasilja, se mi vsiljuje misel, da bi tudi v Sloveniji, kot so to naredili Nemci, ohranili zgodovinska materialna pričevanja taka kot so v resnici bila. Pri nas bi morali ohraniti največji spomenik NOB - Hudo Jamo, rekonstruirati taborišča (z lutkami, kaj se je dogajalo z jetniki) in vsa ostala najdišča groze take kot so bila v resnici. Te spomenike bi morali vsi vsako leto obiskovati (posebno šolska mladina), kot obiskujejo nemška ohranjena taborišča v spomin na holokavst. Kot opomin nadaljnjim generacijam, bi predlagal, da bi se v Hudi jami zgradilo vzporedno z obstoječimi jaški polnimi žrtev, steklene razsvetljene pregrade in stopnišča v globinski razsežnosti, da bi lahko vsak obiskovalec videl realno sliko groze ljudi, ki so bili živi pokopani v vseh njihovih krčih oklepanja življenja. To bi bil najlepši poklon RS v ponos stoletnemu pisatelju in njegovemu humanizmu.
Posted on: Sun, 15 Sep 2013 19:07:05 +0000
Trending Topics
Recently Viewed Topics
© 2015