PTUJ in KAKO niTREBA DELAT ! Ptujske začimbe: Državno brezčasje Delovna vlada za formalna spoznavanja in vljudnostno stiskanje rok resnično nima časa. Svet se samo navidezno hitro vrti in čas očitno ne obstaja, saj vedno čepimo v enem in istem trenutku – v sedanjosti. To je pred dobrim tednom pokazala tudi slovenska vlada na obisku na Ptuju. Ni čudno, da smo se spraševali, kaj vladarji sploh delajo tu. Ob izjavah ptujskega župana Štefana Čelana in premierke Alenke Bratušek, ki mora – po priimku sodeč – imeti korenine tudi nekje v ptujski okolici, se drugo vprašanje tudi ni moglo postaviti. Župan je novinarjem po jutranjem srečanju s premierko razlagal, da jo je seznanil s petimi glavnimi vprašanji Ptuja (sanacija podtalnice, obnova dominikanskega samostana, gradnja osnovne šole s prilagojenim programom in prihodnost centra za ravnanje z odpadki). Premierka pa je pozneje v ločeni izjavi povedala, da ji je župan probleme predstavil in da ji bodo o njih ministri pripravili poročila, kje so stvari in kaj je pri vsaki stvari na stvari. Pričakovali smo, da bo vlada prišla na Ptuj in v Podravje polna poznavanja problemov, da bodo ministrski kabineti v detajle pripravili vse podatke za vprašanja, ki bi se ob obisku lahko sprožila – in da bodo morda vedeli že kakšne rešitve ali vsaj kakšno vprašanje za vedno zapečatili z negativnim odgovorom. Prav o teh petih ptujskih problemih namreč v Delu pišem vsaj tri ali štiri leta. Desetine člankov samo v Delu. Pa še več v drugih medijih. Kaj ti kabineti ne berejo nič, ne zbirajo nobenih javno objavljenih podatkov, ne prisluhnejo stotim javnim izjavam? Kaj pa potem sploh delajo? Če bi le tu in tam pokukali v medije, bi premierka in ministri lahko zablesteli s poznavanjem problemov in z odločnimi napotki, kaj naj v regiji ukrenejo in česa sploh ne morejo pričakovati. Tako pa pridejo poslušat tri leta premlevane probleme in vprašanja, potem pa oblastniško še rečejo, da bodo stvari preverili, kot da bi ne verjeli svojemu sogovorniku. Le zakaj neki so ga potem sprejeli za sogovornika? Za čisti formalizem in spoznavno stiskanje rok ni potreben noben obisk nobene vlade. Če bi bila resnično delovna, potem za take formalnosti sploh ne bi imela časa. In tako od vrha navzdol. Pred dobrim letom smo novinarji v nekaj dneh z nekaj članki popolnoma in do centa natančno razkrili plačila ptujske (in drugih) bolnišnic na popoldanske obrti tamkaj zaposlenih zdravnikov in ocenili, kaj je bilo pri tem narobe. Potem pa je davčna inšpekcija na osnovi nekaj naših člankov, za katere smo potrebovali le nekaj dni, v bolnici prečepela skoraj pol leta in uslužbenci so ji na mizo nosili vsemogoče dokumente, da je potem ugotovila prav tisto, kar smo zapisali že zdavnaj pred njo. Oblast in državni organi imajo očitno časa na pretek. Vlada se je pred dveurnim posvetovanjem za zaprtimi vrati viteške dvorane ptujskega gradu na dveh minutkah dovoljenega fotografiranja na ves glas krohotala, ne da bi kdo izvedel, zakaj. Zaradi razmer v državi zagotovo ne. Morda pa zaradi ugotovitve, da ima časa, kolikor hoče in kolikor si ga vzame.
Posted on: Fri, 09 Aug 2013 21:58:46 +0000
Trending Topics
Recently Viewed Topics
© 2015