Predsednik Disciplinske SODA BIKARBONA ZA EKO ŠKROPIVO Soda bikarbona deluje kot fungicid in insekticid, deluje tudi protibakterijsko. Zatre plesni, glivice.. pegavost, škrlup... Če jo potresemo na mravljišče, bo po nekaj dneh mravljišče uničeno. Mravlje namreč zanesejo sodo v globino, jo tam konzumirajo, kar jim povzroči uničenje prebavil. Na listih rastlin pa deluje kot neugodno okolje za razvoj plesni in kot neugodno okolje za uši. S škropivom iz sode bikarbone lahko škropimo vse rastline: vrtnine, sadna drevesa, cvetlice... Tudi paradižnik in vrtnice dobro uspevajo. Škropimo ob večerih! Do sedaj smo opazili neželeno reakcijo - (gubanje-rjavenje listov) pri uporabi sode bikarbone le pri redkih vrstah jablan in hrušk. Kljub temu priporočamo, da vam služi soda bikarbona kot škropivo od meseca maja naprej, ko so listi že močnejši in je potrebno pričeti škropiti proti insektom. Do maja pa bolj priporočamo našo mešanico - eko škropivo z eteričnim oljem cimeta - tako bodo listi na rastlinah ohranjeni zdravi in lepi. Preizkušen recept za pripravo škropiva s sodo bikarbono: 1. soda bikarbona - eno jušno žlico na 5 l vode, 2. drugi sestavni del je olje (najbolje uporabiti olivno olje, lahko pa tudi katerokoli jedilno). Olje ima v škropivu funkcijo lepila, da se soda bikarbona ne izpere ob jutranji rosi in se soda na prilepi na liste. Dovolj sta dve jušni žlici na 5 l vode. Ob bolj deževnem vremenu je bolje dati še kakšno žlico olja več ob suhem in sončnem pa lahko zmanjšamo količino na 1 žlico, ker ni strahu da bi se soda bikarbona izprala. 3. tretji setavni del je milo, ki ima funkcijo topila, saj razpršiti olje po vsej količini vode, v nasprotnem primeru namreč oljni madež samo plava na vrhu vode. Dodatni učinek mila je, da se soda bikarbona in olje lepše razlijeta po vsej površini lista. Če je v vodi milo se kapljice razlijejo, drugače pa ostanejo samo kot kapljice. Dodamo dve jušni žlici tekočega eko mila (receptura spodaj). Vse sestavine med seboj premešamo. Priporičjivo je škropljenje po dežju oz. deževnem obdobju ali po potrebi - če se pojavi bolezen. Škropivu - pripravku iz sode bikarbone lahko dodamo tudi nekaj kapljic eteričnega olja cimeta za dodatno učinkovitost. Količin posameznih sestavin ne prekoračimo, ker lahko škodi listom rastline! Priporočamo, da uporabite tekoče milo po receptu iz Marsejskega mila, ki je popolnoma naravno (recept: naribamo 50g Marsejskega mila, ga raztopimo v 2 litra tople vode in nalijemo v plastenko, v kateri pustimo malo prostora, da lahko vsebino naknadno pretresemo. Dodamo zvrhano čajno žličko sode bikarbone in vse skupaj pretresemo. Tekoče milo je pripravljeno za uporabo.) TAGI: soda bikarbona - ekološko škropivo, eko škropivo, naravno škropivo - eterično olje cimeta, naravni eko fungicid, ekološki insekticid. Soda bikarbona v škropivih - izkušnje različnih uporabnikov z uporabo, si lahko preberete na forumih: sodabikarbona.si/soda_bikarbona_za_eko_skropivo.html Pozdravljeni, rad bi vam predstavil fungicid, ki sem ga v teh deževno-sušnih dneh preizkusil v sadovnjaku in nekaterih rožah. Gre za raztopino sode bikarbone in vode, ker vsi vemo še od ur kemije v šoli, da nobena bakterija ne preživi v dovolj alkalnem okolju (pH več kot 7), zato sem po nekaj klikov na različne povezave prišel do recepta: -1 žlica sode bikarbone -4,5l vode - malo mila Ker pa iz izkušenj mislim, da je ta zmes primerna za začetne stadije napadov, sem razvil rahlo močnejšo zmes in stvari poenostavil: - 1 na veliko zvrhana žlica sode bikarbone - 5l vode - malo mila Ta zmes pa naj bi bila za večje napade. Vse skupaj zmešamo. Milo dodamo zato, da se zmes lažje oprime listov. Ne pozabimo med škropljenjem razpršilko večkrat zmešati, saj se soda bikarbona vsede na dno posode. Jaz škropim 1 krat na dan 3 dni zapored nato si vzamem 1-2 dni prosto odvisno od vremena. Stvar res pomaga, kljub temu, da so uporabljene stvari relativno poceni. Do sedaj sem uspešno zatrl pegavost češenj, plesen, borim pa se tudi s boleznijo PODOBNO hruševemu ožigu, in do sedaj je iz skoraj popolne katastrofe skoraj zdrava rastlina. Mislim, da bi stvar morala učinkovati tudi proti škrlupu. Prosil pa bi še nekoga, da mi pove pH reakcijo Plantelinih fungi- in insekticidov, menim da so super, ampak se mi pri 50l narejenega sodinega fungicida res ne da še enkrat ponovit vajo pri 1/2 drevesih, ki imajo uši. Upam, da sem vam pomagal, pričakujem pa tudi kakšen odgovor, saj tudi mene zanima vaš uspeh in rezultate zatiranj še kakšnih drugih bolezni. P.S. Za neodgovorno in nestrokovno delo, prav tako za neželene stranske učinke (če so) ne odgovarjam. evo, sem malce ekspirementiral s sodinim bio-fungicidom. najprej o sodi: Natrijev karbonat Na2CO3( navadna soda, kalcinirana soda ) se uporablja za čiščenje( tudi poliranje), pranje..... Natrijev bikarbonat NaHCO3 ( soda bikarbona, natrijev bikarbonat, natrijev hidro(gen)karbonat ), se uporablja za peciva, konzerviranje, kuhanje,...... obe vrsti sta uporabni in v bistvu enako delujeta. najceneje sem jo dobil v eurospinu: škatla 500 gramov je par EU. v bistvu je to sol in je rahlo alkalna. lahko jo tudi jemo saj blaži želodčno kislino, čistimo zobe, posujemo v čevelj namesto deodoranta, kot razkužilo,... torej bistvo fungicida je soda. sam sem šprical s količino 1 do celo dve žlici (kuhinjski) na 5 l vode in ni bilo škodljivih učinkov na rastlino. drug sestavni del je olje( funkcija: lepilo), ki je v bistvu zato, da se soda ne izpere ob jutranji rosi, oziroma zato da se soda prilepi na liste. količina sploh ni tako kritična 1 do 3 jušne žlice na 5 l vode. predvidevam, da ob bolj deževnem vremenu je bolje dati več olja ob suhem in sončnem pa lahko zmanjšamo količino na 1 žlico, ker ni strahu da bi se soda izprala. tretji setavni del je milo (funkcija: topilo). namen je razpršiti olje po vsej količini 5l vode, ker drugače oljni madež samo plava na vrhu vode. tu se mi je najbolje obneslo tekoče milo za pomivanje posode. tisti ki pomivamo vemo da že kapljica mila na mastno ponvo čudežno deluje. sam uporabim približno eno kavno žličko tega mila in je več kot dovolj. predpostavljam, da tudi ni škodljivo, ker z njim pomivamo krožnike in sigurno po izpiranju nekaj malega tega mila le ostane na krožnikih, kozarcih,...v nekaj letih sem ga torej sigurno pojedel vsaj 1 dl. drugi efekt mila je, da se soda in olje lepše razlijeta po vsej površini lista, ker ko škropimo se v bistvu kapljice nanesejo na list. če je v vodi milo se kapljice razlijejo, drugače pa ostanejo samo kot kapljice. kdor je pomival kozarce lahko to sam potrdi. ko vse sestavine dodamo šprico samo pretresemo, napumpamo in špricamo. tudi ob tem delu se sestavine same mešajo. po končanem delu šprico temeljito splahnemo, da se nebi ostanki posušili. če je mila bilo preveč je šprica ob pomivanju vsa penasta, ob pravi količini pa je te pene manj. to so moje izkušnje, o učinkovitosti bom pa še poročal. zaenkrat se mi zdi da deluje in ustavi napredovanje bolezni.
Posted on: Wed, 24 Jul 2013 19:07:24 +0000
Trending Topics
Recently Viewed Topics
© 2015