Se malo, pa bova z Miranom na polovici portugalskega Camina. Priznam, da sem se sele vceraj zavedla, kje sem in kaj pocnem in kar malo me je streslo ob misli, da sem se nedavno tega na ljudi, ki so bili nekoliko drugacni od povprecja, gledala sicer z vsem spostovanjem, vendar malo nezaupljivo. Danes, na pragu druge polovice mojega zivljenja, pa se mi odpirajo duhovne oci, tako da mislim, da znam stvari postaviti na pravo mesto. Kot mi je po sms Gregor poslal misel iz Anselma, da se je potrebno vprasati KDO SEM, bi si moral tudi vsak izmed nas postaviti to vprasanje, vcasih tudi veckrat na dan. do odgovora pa je dolga pot in malokateri imajo to sposobnost, da si znajo vsaj priblizno odgovoriti na to osnovno vprasanje. Mnogi od nas misliljo, da je angel varuh iz otroskih molitvic samo pravljica, pa to ni tako. Kolikor dalec nazaj se spomnim, me spremlja podoba angela varuha, ki je bila obesena nad mojo posteljo. Menda je jo moja mama dobila od svoje mame in zelo sem bila vesela, da mi jo je kot spomin mama dovolile, da me spremlja v moj novi dom. potem pa je dolga leta zdela v kotu na podstresju. ko sem hotela Nezki priblizati svet angelov, da bi morda lazje prestopila kaksen kamen na poti zivljenja, sem ji za prvo objajilo narocila sliko angela pri Guciju, ki pa je zelel vedeti, sliko katerega angela pravzaprav zelim. Streslo me je in bilo me je sram, da nisem vedela imen angelov in da me o tem sprasuje nekdo, ki ga v cerkvi nisem videvala. cez mnogo let, prav tedaj, ko je Miran hodil svoj prvi Camino, pa mi je po cudnem naklucju prisla pod roke knjiga o angelih. Jemala sem jo v roke sredi noci, ko bi morala spati in brala in brala.... Potem sem poiskala se druge knjige, obudila in s srcem molila molitve mojega otrostva, pravzaprav samo pogovarjala sem se. Srce je ozdravelo, zivljenje je zacelo dobivati nov smisel, dovolila sem, da se mi izpolnjuje bozji nacrt. Ko zacnes ljudi opazovati z drugimi ocmi, jim tudi pomagas lahko drugace, po drugi strani pa se srecujes z vedno vec ljudmi, ki so veseli tvoje druzbe in ti podajo roko tedaj, ko najmanj pricakujes. Zakaj to pisem sedaj tu na Portugalskem? Hocem povedati vsem ljudem, da bi bil svet lepsi, ce bi bolj znali poslusati in slisati, da bi bilo bolj prijateljski, saj bi potem odpadla vsa modrovanja o etiki, postenosti in vsem, kar sodi zraven. Tako pa....
Posted on: Mon, 29 Jul 2013 15:47:12 +0000
Trending Topics
Recently Viewed Topics
© 2015