Koliko je vredna NLB 2431.07.2013 00:01 / Finance 146/2013 Karel Lipnik Banke potrebujejo opustitev minulega poslovanja, verodostojen poslovni načrt in denar. Če bi živeli v državi, kjer je vse urejeno, ni plačilne nediscipline in vsi plačujejo vse, kar morajo, NLB ne bi potrebovala nobenih lastnih rezerv (kapitala) in bi lahko razpolagala zgolj z izposojenim denarjem. A Slovenija je seveda daleč od uspešne in urejene države. Lastni kapital, ki ga banke potrebujejo v Sloveniji, da upnike prepričujejo o varnosti njihove naložbe, mora biti zato precej večji kot denimo v ZDA, kjer sta plačilna disciplina in gospodarsko okolje boljša kot pri nas. Regulatorji od slovenskih bank zahtevajo okoli devet odstotkov lastnih sredstev banke za vsako povprečno tvegano posojilo (za bolj tvegana posojila so zahteve višje, za varna posojila in naložbe pa manjše). Zgled razmeroma dobro delujočih bank v Sloveniji (torej tistih v tuji lasti) pa kaže, da morajo imeti od 12 do 15 odstotkov lastnih virov premoženja, da lahko v slovenskem okolju ustvarjajo dobiček. Največja slovenska banka NLB ima po zadnjih uradnih podatkih s konca marca okoli milijardo evrov kapitala delničarjev in 14,3 milijarde evrov skupnega premoženja. Povedano zelo poenostavljeno, to pomeni: če bi se banka odločila nehati poslovati in bi ji uspelo po bilančnih vrednostih prodati vse premoženje, bi po poplačilu vseh varčevalcev, upnikov in posojilodajalcev delničarjem ostala milijarda evrov, ki bi si jo razdelili med seboj. Ta številka tudi že vključuje trenutno znana slaba posojila. Banke potrebujejo opustitev minulega poslovanja, verodostojen poslovni načrt in denar. Banka je konec marca predvidevala, da od skupno 11,3 milijarde evrov danih posojil nebančnemu sektorju skoraj dve milijardi evrov ne bo dobila vrnjenih, in je za ta znesek že znižala vrednost v svojih bilancah. V osnovi je banka tako še vedno sposobna plačati vse svoje upnike in izpolniti obveznosti. Toliko o osnovah. Vlagatelji takšnemu vrednotenju očitno ne verjamejo, ker sicer državi ne bi bilo treba posegati v reševanje banke, ampak bi se ta lahko rešila sama z iskanjem kapitala na finančnih trgih. Vzporednica s ceno delnic NKBM kaže, da je ta milijarda NLB vredna hudo špekulativnih 200 milijonov evrov. Tudi lastniki obveznic že dvomijo, da bodo dobili vrnjeno, kar so banki posodili. Prva težava je, da banka še ni oslabila vseh tistih posojil, kjer posojilojemalci ne plačujejo redno svojih obveznosti. Druga težava je, da se pojavljajo nove stranke s težavami. Za te mora imeti banka rezervo, da se po naključju ne bi zgodilo, da premoženje banke ne bi zadoščalo za poplačilo upnikov. Tega pa NLB ob zdajšnjem portfelju in obliki poslovanja ne more zagotavljati, kar se najbolj vidi iz izgube, ki jo ustvarja že pet let. Skratka, banka, ki je v osnovi posrednik in za provizijo posoja strankam denar, ki si ga je izposodila nekje drugje, nima zaupanja ne delničarjev ne posojilodajalcev. Če hoče, da ji posojilodajalci verjamejo, mora, prvič, ustvarjati dobiček, in, drugič, imeti dovolj rezerve, da se posojilodajalci počutijo varne pred denimo ciprskim ali grškim scenarijem, ko so morali sodelovati pri reševanju bank. Potrebuje torej (v tem vrstnem redu) opustitev minulega poslovanja, verodostojen poslovni načrt in močno dokapitalizacijo. Lahko populistično rečemo, da tega ne bomo naredili in naj tajkuni plačajo za katastrofo banke. A hudič je v tem, da v tem primeru ne bodo nastradali tajkuni, ampak zdajšnji upniki, varčevalci ter na koncu tudi plače in pokojnine večine Slovencev. Lahko pa se banka reši, lahko tudi na plečih upnikov, če je to mogoče in smiselno, ki bodo s sodelovanjem izgubili manj kot ob morebitnem stečaju. Kaznovanje tistih, ki so banko spravili v težave, pa se prepusti, tako kot je treba, kriminalistom.
Posted on: Wed, 31 Jul 2013 07:47:09 +0000
Trending Topics
Recently Viewed Topics
© 2015