20 juli - 2 avgust @ITIETO I ^UDESATA NA PROROKOT ILIJA TESVITECOT Pristapuvaj}i na izlo`uvaweto na `itieto na sveti Ilija, bogovidecot i slavniot revnitel za Boga, izobli~itelot na bezzakonite carevi, onoj koj gi karal lu|eto koi od Boga otstapile, kaznuva~ot na la`nite proroci, prekrasniot ~udotvorec na kogo stihiite se pot~inuvaa, kogo neboto go slu{a{e, golemiot ugodnik Bo`ji koj do sega obituva vo telo i koj }e dojde na zemjata pred vtoroto doa|awe Hristovo, - zaradi jasniot dokaz na negovata revnost so koja toj porevnuva za Gospoda Boga, nie nakratko }e gi izlo`ime onie nastani koi se slu~ija pred nego. Odbranite lu|e Bo`ji, koi od dvanaesete sinovi Izrailevi se razmno`ija vo dvanaeset plemiwa, otpo~etok site so~inuvaa edno nedelivo, zaedni~ko, ednomisleno carstvo, so koe upravuva{e eden voda~, po~nuvaj}i od Mojsej i Isus Navin, pa preku sudiite Izrailevi se do car David i Solomon. A koga po smrtta na Solomon stapi na prestol negoviot sin Rovoam, i kako mlad ne dr`ej}i se do dobriot sovet na iskusnite starci, a slu{aj}i go lo{iot sovet na mom~iwata sli~ni na nego, im stana te`ok na svoite podanici, bidej}i gi optovaruva{e so prekumerni dava~ki i rabota, i gi kaznuva{e so }otek i progonstvo, toga{ desete plemiwa Izrailevi se odvoija od nego, i si izbraa drug car, po ime Jerovoam. Jerovoam porano be{e sluga na Solomon. Edna{ koga Solomon saka{e da go ubie Jerovoam poradi nekoja negova vina, ovoj pobegna vo Egipet, kade i ostana do smrtta na Solomon. Me|utoa, po smrtta na Solomon toj se vrati vo zemjata Izraileva, i be{e izbran za car od strana na desete plemiwa koi se odvoija od Rovoam. I sinot na Solomon Rovoam caruva{e vo Erusalim samo nad dve plemiwa - Judinoto i Venijaminovoto; a slugata na Solomon Jerovoam caruva{e nad desete plemiwa Izrailevi, `iveej}i vo gradot Sikim koj toj od urnatini go obnovi1. Dvete plemiwa koi ostanaa verni na sinot na Solomon, bea nare~eni carstvo Judejsko; a desete plemiwa koi preminaa kaj slugata na Solomon, se narekoa carstvo na Izrailot No bidej}i site plemiwa na Izrailot, koi se razdelija na dve carstva, sepak site zaedno mu slu`ea na edniot Bog, koj go sozdal neboto i zemjata, i ne mo`ea da imaat drug hram osven erusalimskiot, podignat od Solomon, i drugi sve{tenici osven onie od Boga postaveni, poradi toa vo sekoe vreme mno{tvo na lu|e od carstvoto Izrailevo odea vo Erusalim zaradi poklonenie i prinesuvawe na `rtva na svojot Gospod Bog. Gledaj}i go toa, carot na Izrailot Jerovoam se voznemiri i si pomisluva{e vo sebe: Ako ovie lu|e sekoga{ prodol`at taka da odat vo Erusalim zaradi poklonenie na Boga, toga{ }e posakaat povtorno da preminat kaj svojot prv car, sinot na Solomon, a mene }e me ubijat. Razmisluvaj}i za toa, toj zapo~na da bara na~in na koj Izrailcite }e gi odvrati od Erusalim, da ne odat vo Erusalim. I smisli najprvo da gi odvrati od Boga. I re~e: "Tie ne mo`at da go ostavat Erusalim, ako najprvo ne go ostavat Boga". Znaej}i pak, deka toj narod, Izrailcite, e naklonet kon idolopoklonstvo i sekakvo valkano bezzakonie, Jerovoam izmisli za nivnoto bogootstapni{tvo vakva zamka: izlea od zlato dve zlatni teliwa, kako {to starite Izrailci po svoe izleguvawe od Egipet si izleaa vo pustinata zlatno tele, na koe se poklonuvaa namesto na vistinskiot Bog (2Moj. 32, 1-35). Povikuvaj}i go celiot narod Izrailski i poka`uvaj}i im gi tie dve zlatni teliwa, Jerovoam re~e: "Ne vi treba da odite vo Erusalim; eve gi tvoite bogovi, Izraile, koi te izvedoa od Egipetskata zemja". I gi namesti Jerovoam tie dve teliwa vo razni mesta: ednoto vo Vetil, a drugoto vo Dan, podignuvaj}i im prekrasni hramovi, vostanovuvaj}i vo nivna ~est praznici i mnogu `rtvoprinesuvawa, i odreduvaj}i im `reci; pa duri i sam ja vr{e{e dol`nosta na `rec. Za {to pogolema soblazna na grevoqubivite lu|e Jerovoam naredi, kraj ovie od zlato izleani idoli da se vr{at raznovidni bezzakonija za nivnite praznici. I taka ovoj bezbo`en car zaradi privremenoto caruvawe samiot otpadna od Boga, i site deset plemiwa na Izrailot gi odvrati od Nego. Po ovoj car i drugite carevi Izrailevi so site svoi podanici se dr`ea do istoto bezbo`no idolopoklonstvo, kako {to na toa se nau~ija i naviknaa pri Jerovoam. Me|utoa, semilostiviot Gospod, ne ostavaj}i gi lu|eto koi Go ostavile, a baraj}i go nivnoto obrnuvawe, na Izrailcite im gi ispra}a{e Svoite sveti proroci, da gi izobli~uvaat nivnite zabludi i da im sovetuvaat, da se izvle~at od |avolskata mre`a i povtorno da se vratat na pobo`noto po~ituvawe na vistinskiot Bog. Pome|u drugite proroci, vo razni vremiwa ispra}ani od Boga kon Izrailot, be{e ispraten i golemiot me|u prorocite sveti Ilija, za ~ij `ivot i }e zboruvame. Tatkovinata na prorokot Bo`ji be{e Galadskata pokraina, od onaa strana na Jordan, koja se grani~i so Arabija; a gradot vo koj se rodil, se vika{e Tesvit2, poradi {to i e nare~en Tesvitec. Toj se rodil od plemeto Aronovo, od tatkoto Savah. Koga Ilija se rodil, negoviot tatko Savah videl angeli Bo`ji okolu deteto, kako go povivaat so ogan i mu davaat da jade plamen. Upla{en od takvoto videnie, Savah oti{ol vo Erusalim i im raska`al na sve{tenicite za videnieto. Toga{ eden od niv, ma` prozorliv, mu rekol na Savah: "Ne pla{i se, ~oveku, od toa videnie za deteto tvoe, tuku znaj deka toa dete }e bide sad na svetlinata na blagodatta Bo`ja; negovoto slovo }e bide kako ogan silno i dejstveno; negovata revnost za Gospoda }e bide golema; negoviot `ivot }e mu bide blagougoden na Boga, i toj }e mu sudi na Izrailot so me~ i ogan". - Takov bil pri ra|aweto na Ilija znakot i pretska`uvaweto, koe uka`uvalo na toa kakov }e bide toj koga }e stane zrel ~ovek. Bidej}i bil od sve{teni~ko pleme, Ilija dobil vospituvawe i obuka me|u sve{tenicite. Od detstvoto predavaj}i se na Boga toj ja zasakal devstvenata ~istota, i prestojuval vo nea kako angel Bo`ji besprekoren pred Boga, ~ist vo du{ata i teloto. Sakaj}i da se prebiva vo bogomislie toj ~esto se povlekuval vo pustinata, i tamu vo ti{ina dolgo besedel nasamo so Boga preku topla molitva, kako serafim gorej}i so plamenot na qubovta kon Boga. I Ilija se udostojuval na milostiva beseda so Boga, i poradi ravnoangelniot `ivot svoj toj steknal golema sloboda pred Boga: i se {to baral od Boga, toj dobival, kako onoj koj na{ol golema milost pred Nego. Slu{aj}i gi i gledaj}i gi bezzakonijata koi se pravele vo rasipaniot Izrail, carevite koi prestojuvale vo bogoomrazena bezbo`nost, sudiite i stare{inite koi tvorele nepravda, lu|eto koi im slu`ele na idolskite gadosti i se valkale vo raznovidni valkan{tini bez strav od Boga i gi prinesuvale svoite sinovi i }erki na `rtva na demonite; a od druga strana gledaj}i kako revnosnite po~ituva~i na vistinskiot Bog trpat razni nasilstva i gonewe, ma~ewe i predavawe na smrt, - poradi se toa prorokot Bo`ji silno stradal vo srceto i pla~el: pla~el i ja oplakuval gibelta na bezbrojnite ~ove~ki du{i, taguval poradi lutoto gonewe na pravednite, a osobeno stradal vo du{ata poradi ismevaweto na vistinskiot Bog od strana na bezbo`nicite, i se pove}e se ispolnuval so revnost za vistinata i slavata Bo`ja. I pred se, Ilija go molel Boga, gre{nicite da gi obrne kon pokajanie. No bidej}i Bog od gre{nite lu|e bara dobrovolno obrnuvawe, a kaj tvrdite po srce Izrailci nemalo ni najmalku streme` kon dobroto, prorok Ilija vo silna revnost za slavata Bo`ja i za spasenieto na lu|eto go molel Boga so privremena kazna da gi kazni Izrailcite, za makar na toj na~in da se vrazumat. No znaej}i deka ~ovekoqubiviot i dolgotrpeliv Gospod ne e brz na kazna, Ilija od svojata golema revnost za Boga se osmelil da Go moli da mu dozvoli toj da gi kazni zakonoprestapnicite, mo`ebi lu|eto }e se obrnat na pokajanie koga gi kaznuva ~ovek. I ne prestanal so takvata molitva kon Boga dodeka od semilostiviot Gospod ne go dobil ona {to go baral. Bidej}i semilostiviot Gospod, kako ~edoqubiv otec, ne sakal da go raz`alosti Svojot quben sluga koj sinovski Mu slu`el i ni najmalata Negovata zapovest ne ja naru{il; tuku kako {to Ilija vo se Mu be{e poslu{en i nikoga{ ni najmalku ne Go raz`alosti, taka i Toj gi slu{a{e molitvite na Svojot veren sluga, za da ne go raz`alosti. Vo toa vreme vo Izrailot caruval bezzakoniot car Ahav, imaj}i prestol vo gradot Samarija3. Ahav se o`eni so Jezavela, }erkata na carot Sidonski Etvala. Kako neznabo`ec, Jezavela vo svojata nova tatkovina so sebe go donese sidonskiot bog Vaal4. Ahav za nego vo Samarija izgradi idoli{te, vo nego postavi `rtvenik, i samiot se poklonuva{e na Vaal kako na boga, a i celiot Izrail go priveduva{e na poklonuvawe na Vaal. So toa carot Ahav go razgnevi Gospoda Boga sevi{en pove}e od site carevi koi bea pred nego vo Izrailot, bidej}i silno go razvi idolopoklonstvoto vo svoeto carstvo. Poradi toa i dojde kaj ovoj car prorokot Bo`ji Ilija, poln so revnost za Boga, i go izobli~i za zabludata, toa {to toj, ostavaj}i go Boga na Izrailot, samiot se poklonuva na |avolite i so sebe vo gibel go vle~e celiot narod. No gledaj}i deka carot ne gi slu{a negovite prekori, svetiot prorok na svoite zborovi dodade delo, predavaj}i go na kazna carot bogoprotivnik i negovite podanici. Toj re~e: @iv Gospod, Bog Izrailev5, pred Kogo stojam! Vo ovie godini nema da ima nitu rosa, nitu do`d, osven spored mojot zbor (3Car. 17, 1). Ka`uvaj}i go toa, Ilija si zamina i vedna{ na slovoto na prorokot se zatvori neboto i nastana su{a: ni edna kapka na do`d ili rosa ne padna na zemjata. Su{ata predizvika nerodnost na plodovite zemski, pa nastapi glad. Bidej}i koga }e zgre{i samiot car, gnevot Bo`ji doa|a na site lu|e, kako {to i porano poradi grevot na eden David postrada celoto carstvo6. Prorokot Bo`ji Ilija o~ekuva{e carot na Izrailot Ahav, bidej}i kaznet, da ja uvidi svojata zabluda i da se obrne kon Boga so pokajanie, i so sebe na prav pat da go izvede i zabludeniot /razvrateniot/ narod. No koga sveti Ilija vide deka Ahav, sli~no na Faraonot, ostanuva tvrdoglav i ne pomisluva da go ostavi neznabo{tvoto, tuku naprotiv se pove}e se ni~kosuva vo bezdnata na zloto, i gi goni i ubiva lu|eto koi pobo`no mu slu`at na Boga, toga{ toj ja prodol`i kaznata na vtorata i na tretata godina. Toga{ se ispolni slovoto na prviot bogovidec, svetiot prorok Mojsej, izre~eno na Izrailot: I neboto nad glavata tvoja }e stane bakar, a zemjata pod tebe-`elezo (5Moj. 28, 23); bidej}i poradi zatvorenoto nebo, zemjata nema{e vlaga i ne go dava{e svojot plod. Bidej}i vozduhot be{e vrel i sekoj den silna son~eva `ega, ovena cve}eto i se isu{i celata treva i drva, propadnaa site plodovi zemski, opusto{ija bav~ite, nivite i poqiwata, pa na niv nema{e ni ora~ ni seja~. Pokraj toa i izvorite vodni presu{ija, malite reki i potoci sosema prestanaa, a vo golemite reki vodata se namali, i celata zemja stana bezvodna i suva, pa od glad umiraa lu|e, stoki i ptici. Ovaa kazna ne go zafati samo carstvoto na Izrailot tuku i okolnite zemji. Bidej}i koga vo gradot }e se zapali edna ku}a, po`arot se pro{iruva i na sosednite ku}i. Taka se slu~i i vo podnebesieto: eden narod Izrailski go navle~e na sebe gnevot Bo`ji, a strada{e celata vselena. No se ova ne be{e tolku od gnevot Bo`ji kolku od revnosta na prorokot. Bidej}i semilosrdniot i ~ovekoqubiv Gospod, gledaj}i ja nevoljata na lu|eto i sotiraweto na site `ivotni, be{e podgotven, po dobrinata Svoja, da im isprati do`d na zemjata, no se vozdr`a od toa, za da ja ispolni voljata na prorokot i za da ne se poka`at la`ni negovite zborovi: Taka da e `iv Gospod, ovie godini ne }e padne na zemjata do`d ni rosa dodeka jas ne ka`am! Prorokot koj gi izgovori ovie zborovi be{e tolku obzemen od revnost za Boga, {to ni sebe ne se {tede{e, bidej}i znae{e deka i toj samiot, koga }e snema hrana na zemjata, }e trpi glad kako i ostanatite lu|e. No ne se gri`e{e za toa, bidej}i pove}e saka{e da umre od glad otkolku da gi pomiluva neraskajanite gre{nici koi neprijateluvaat protiv Boga. A {to napravi semilostiviot Gospod? Toj go isprati prorok Ilija vo nekoe osameno mesto, daleku od lu|eto, velej}i mu: Trgni ottuka, svrti se kon istok i sokri se pri potokot Horat7, koj e sproti Jordan; od toj potok }e pie{, a na gavranite sum im zapovedal da te hranat tamu (3Car. 17, 3-4). Ova go napravi Gospod zatoa, za da go so~uva prorokot od ubistvenite race na Jezavela, za prorokot da ne umre od glad, i za so pomo{ na gavranite vo prorokot da predizvika so`aluvawe sprema lu|eto koi propa|aat i umiraat od glad i `ed. Gavranite po priroda se ponenasitni od drugite ptici; tie nemaat so`aluvawe duri i sprema svoite pti~ki, bidej}i vranata {tom }e gi izlegne svoite pti~ki, vedna{ gi napu{ta i odletuva, ostavaj}i gi da umrat od glad. Samo promislata Bo`ja, koja se gri`i za sekoe sozdanie, gi hrani napu{tenite pti~ki: bidej}i od vozduhot im ispra}a muvi, pa im vletuvaat v usta. I koga po naredba Bo`ja gavranite doletuvaa sekoj den kaj prorokot, nosej}i mu hrana, nautro leb, predve~er meso, Bog niz toa sekoj pat na tainstven na~in mu zboruva{e na srceto na prorokot: Vidi kako gavranite, po priroda divi, lakomi, nenasitni, mrziteli na svoite pti~ki, se gri`at za tvojata ishrana: samite se gladni, a tebe ti nosat hrana! Me|utoa, ti, ~ovek, nema{ so`aluvawe sprema lu|eto, i saka{ od glad da umrat ne samo lu|eto tuku i stokata i pticite. Isto taka, koga prorokot vide deka po izvesno vreme presu{i potokot, Bog mu re~e: Ve}e e vreme da se smiluva{ na izma~enata tvorba i da i isprati{ do`d, za i ti samiot da ne umre{ od `ed. - Me|utoa, revnitelot Bo`ji se krepe{e, molej}i go Boga za sprotivnoto: da nema do`d dodeka ne bidat kazneti onie koi se u{te se nekazneti, i dodeka ne se istrebat od zemjata neprijatelite Bo`ji. Toga{ Gospod povtorno, premudro, pridobivaj}i go slugata Svoj da se so`ali, go isprati vo Sarepta Sidonska8, koja ne be{e pod vlast na carot na Izrailot, kaj siroma{nata `ena vdovica, za toj da razmisli, kakva nesre}a im nanese ne samo na lu|eto bogati i bra~ni tuku i na bednite vdovici, koi ne samo vo vreme na glad tuku i vo vreme na izobilie i plodnost ~esto nemaat sekojdnevna hrana. Koga prorokot dojde pred portite na gradot Sarepta, toj ja zdogleda vdovicata kako sobira drva, bidej}i taa nema{e pove}e od eden grst bra{no i malku maslo vo maslarnikot. Gladen, prorokot pobara od nea par~e leb. Vdovicata mu raska`a za svojata krajna beda vo koja se nao|a vo posledno vreme, i mu re~e deka saka posleden pat da mu zgotvi jadewe na sinot i sebe od bra{noto {to go ima, pa potoa da umrat od glad. I ova mo`e{e da go potrese Bo`jiot ~ovek, pa da se so`ali na site bedni vdovici; no golemata revnost negova za Boga nadvladuva{e se, i toj ne obrnuva{e vnimanie na propa|aweto na tvorbata, sakaj}i da go proslavi Tvorecot i na celata vselena da mu ja poka`e Negovata semo}na sila. Imaj}i pak, spored merata na svojata vera blagodat na ~udotvorstvo od Boga, prorokot napravi taka {to bra{no i maslo ne snema vo ku}ata na vdovicata; i nego go hrane{e vdovicata dodeka gladta ne prestana. Prorokot go voskresna i umreniot sin na vdovicata so molitva i trikratno duvawe vo nego, za {to ni govori Svetoto Pismo. Postoi predanie za ovoj voskresnat sin na vdovicata, deka imeto mu bilo Jona, i deka toj vo svoite zreli godini se udostoil na proro~ki dar, i bil ispraten od Boga vo Ninevija da propoveda pokajanie; no progoltan vo moreto od kitot, i po tri dena izleguvaj}i od kitot, toj stanal praobraz na tridnevnoto voskresenie Hristovo, kako {to toa podrobno se raska`uva vo negovata proro~ka kniga i vo negovoto `itie9. Po istekuvaweto na trite su{ni i gladni godini, seblagiot Bog, gledaj}i kako Negovoto sozdanie potpolno se uni{tuva od glad na zemjata, se so`ali i mu re~e na Svojot sluga Ilija: Odi, javi mu se na Ahav, bidej}i sakam da se smiluvam na deloto na racete moi, i preku zborot na ustata tvoja da ispratam do`d na isu{enata zemja, da ja napojam i da ja napravam plodorodna. A ete, i Ahav ve}e se priklonuva kon pokajanie, te bara i podgotven e da te poslu{a vo se {to }e mu naredi{. Prorokot vedna{ trgna od Sarepta Sidonska vo Samarija, prestolninata na carstvoto na Izrailot. Kaj carot Ahav be{e upravitelot na dvorot nekoj Avdij, ~ovek koj mnogu se pla{e{e od Boga i verno Mu slu`e{e. Bidej}i koga Jezavela gi ubiva{e prorocite Gospodovi, Avdij sokri sto proroci, po pedeset vo edna pe{tera, i gi hrane{e so leb i voda. Ovoj svoj caredvorec go povika car Ahav (u{te pred doa|aweto na prorok Ilija kaj nego) i go isprati da pobara kraj presu{enite potoci treva, za da gi prehranat onie malku preostanati vo `ivot kowi i drug dobitok. A koga Avdij izleze od gradot, go sretna svetiot prorok Ilija, mu se pokloni do zemja i mu re~e deka Ahav gri`livo go baral po celoto svoe carstvo. Sveti Ilija mu re~e na Avdij: Odi, ka`i mu na gospodarot svoj: Ilija e tuka. - Avdij odbiva{e velej}i: Koga jas }e si otidam od tebe, Duhot Gospodov }e te odnese, ne znam kade; i ako otidam da mu javam na Ahava, i toj ne te najde, }e me ubie. - Ilija odgovori: @iv Gospod Savaot, pred kogo stojam, denes }e mu se javam! Toga{ Avdij se vrati i mu ka`a na carot. Ahav vjasa{e da go presretne ~ovekot Bo`ji. A koga go zdogleda Ilija, poradi prikrienata zloba sprema prorokot se osmeli da mu ka`e te`ok zbor: Ti li si {to go voznemiruva{ Izrailot? - Na toa prorokot Bo`ji hrabro mu odgovori na Ahav: Jas ne go voznemiruvam Izrailot, tuku ti i tatkoviot dom tvoj, bidej}i gi prezrevte Gospodovite zapovedi i vrvite po Vaalovcite. Potoa prorokot Bo`ji, kako onoj koj ima vo sebe sila na pomo{ Bo`estvena, zapo~na so vlast da mu nareduva na carot, velej}i: Sega isprati i soberi go pri mene siot Izrail na gorata Karmil, i ~etiristotinite i pedeset Vaalovi proroci i ~etirite stotini proroci od dubravata, {to se hranat od trpezata na Jezavela; neka tie stapat vo spor so mene za Boga, pa }e vidime koj Bog e vistinit. Carot vedna{ isprati glasnici po celata zemja Izrailska, sobra bezbrojno mno{tvo na narod, i site pogani proroci i `reci gi povika na gorata Karmil, pa i samiot tamu dojde. Toga{ revnitelot Bo`ji Ilija, zastanuvaj}i pred site, mu re~e na carot i na celiot narod Izrailski: U{te li }e hramite na dvete kolena? Ako Gospod e Bog, vrvite po Nego; ako li e Vaal - odete po nego. Na ovie zborovi na prorokot narodot mol~e{e, a i ne mo`e{e ni{to da odgovori, bidej}i sekoj Izrailec go izobli~uva{e sopstvenata sovest poradi zabludata negova. Toga{ prorok Ilija prodol`i: Samo jas ostanav prorok Gospodov, a Vaalovi proroci ima ~etiristotini i pedeset du{i i ~etiristotini idolski proroci; neka ni dadat dve teliwa i neka si izberat edno tele, i da go rase~at i stavat vrz drva, no ogan da ne potpaluvaat; jas, pak, }e go prigotvam drugoto tele i }e go stavam vrz drva i ogan nema da potpaluvam; toga{ povikajte go imeto na va{iot bog, jas, pak, }e go povikam imeto na Gospoda, mojot Bog. Onoj Bog, Koj }e odgovori preku ogan, On e Bog. Soslu{uvaj}i gi ovie zborovi, celiot narod go pofali predlogot na prorokot Bo`ji i re~e: Dobro, neka bide taka! Besramnite proroci taka i postapija. Frlaj}i kocka tie go zedoa teleto, napravija `rtvenik, naredija na nego mnogu drva, go zaklaa teleto, go isekoa na delovi, go postavija na `rtvenikot preku drvata, pa zapo~naa da se molat na svojot Vaal, da isprati ogan na nivnata `rtva. I go povikuvaa imeto na Vaal od utroto do pladne, vikaj}i: Vaale! Po~uj ne! No nema{e ni glas, ni odgovor. I skokaa tie okolu svojot `rtvenik, no se zaludno. A koga nastapi pladne, prorokot Bo`ji Ilija zapo~na da im se potsmeva, i re~e: Vikajte posilno, za{to toj e bog; mo`ebi se zamislil, ili e zafaten so ne{to, ili e na pat, a mo`ebi i spie, - taka }e se razbudi! Otkako pomina pladneto i denot se pribli`uva{e kon ve~erta, a besramnite `reci ni{to ne uspeaa, sveti Ilija Tesvitecot im re~e: A sega trgnete se vie, ta i jas da go izvr{am svoeto `rtvoprinesuvawe. - I po~ituva~ite na Vaal zamolknaa. Toga{ prorok Ilija, obrnuvaj}i mu se na narodot, re~e: Pribli`ete se do mene! - I se pribli`ija kon nego site. I zede Ilija dvanaeset kamewa spored brojot na plemiwata Izrailevi, napravi od niv `rtvenik Gospodov, naredi drva na `rtvenikot, go rase~e teleto, go stavi vrz drvata, iskopa okop okolu `rtvenikot, i im naredi na lu|eto da izleat ~etiri vedra voda na `rtvata i na drvata. I tie napravija taka. Ilija im re~e: Povtorete! - I tie povtorija. Toga{ re~e: Napravete go toa po tret pat! - I tie go napravija i po tret pat. I vodata se razlea okolu `rtvenikot, a okopot se napolni so voda. I vikna Ilija kon Boga, gledaj}i vo neboto, i re~e: Gospodi, Bo`e Avraamov, Isakov i Izrailev! ^uj me, Gospodi, ~uj me, denes vo ognot! Neka poznaat denes ovie lu|e, deka si Ti edinstven Bog vo Izrailot, i deka jas sum Tvoj sluga i deka izvr{iv se spored Tvoeto slovo. ^uj me, Gospodi, ~uj! Neka poznae ovoj narod, deka Ti, Gospodi, si Bog i Ti }e go svrti{ srceto nivno kon Sebesi. I padna od neboto ogan od Gospoda, i ja izede sepalenicata i drvata i kamenot i pravta, i vodata vo okopot ja ispi; - se uni{ti ognot. A narodot koga go vide toa, padna ni~kum i re~e: Gospod e Bog, Gospod e Bog! Toga{ Ilija mu re~e na narodot: Fatete gi Vaalovite proroci, ta nieden od niv da ne se sokrie. - Narodot gi fati, i sveti Ilija gi odvede na potokot Kison, koj se vleva vo Golemoto More10, i tamu gi zakla so svoi race, i ne~istite trupovi nivni gi frli vo vodata, za da ne ja poganat zemjata i nivnata smrdea da ne go rasipuva vozduhot. Potoa sveti Ilija mu re~e na carot Ahav {to pobrzo da jade i da pie, pa da gi vpregne kowite vo ko~ijata i da pobrza na pat, bidej}i }e padne silen do`d i }e navodeni se. Koga Ahav sedna da jade i pie, Ilija se ka~i na vrvot na Karmil. Navednuvaj}i se kon zemjata, toj go stavi liceto svoe me|u kolenata svoi i se mole{e na Boga da isprati do`d na zemjata. I vedna{ po molitvata negova kako so klu~ se otvori neboto, i padna silen do`d, koj navodeni se i bogato ja napoi `ednata zemja. Toga{ Ahav, uviduvaj}i ja svojata zabluda, gi oplakuva{e grevovite svoi na patot za Samarija. A sveti Ilija, prepa{uvaj}i gi bedrata svoi, ode{e pe{ pred Ahav, raduvaj}i se na Gospoda, svojot Bog. Koga se ova go dozna gadnata carica Jezavela, `enata na Ahav, taa stra{no se razbesni poradi pogubuvaweto na nejznite besramni proroci i mu isprati poraka na sveti Ilija, kolnej}i se na bogovite svoi, deka taa utre }e go ubie vo onoj ~as vo koj toj gi zakla prorocite na Vaal. I se upla{i sveti Ilija od smrtta, bidej}i i toj be{e ~ovek so slabosti svojstveni na ~ove~kata priroda, kako {to e i re~eno za nego: Ilija be{e ~ovek kako i nie (Jak. 5 17). I pobegna od strav od Jezavela vo Virsavija11, vo carstvoto Judejsko, i otide vo pustinata sam. Patuvaj}i niz pustinata eden den odewe, toj sedna pod edno iglolisno drvo da se odmori. Obzemen od taga, toj saka{e da umre, velej}i: Dosta ve}e, Gospodi, priberi ja du{ata moja, bidej}i jas ne sum podobar od tatkovcite svoi. Ova prorokot go re~e ne poradi makata od goneweto tuku kako revnitel Bo`ji, ne trpej}i ja zlobata ~ove~ka i obes~estuvaweto na Boga i huleweto na Negovoto presveto ime: nemu smrtta mu be{e polesna od toa da gi slu{a i gleda lu|eto bezzakonici koi go preziraat i otfrlaat Boga, svojot Tvorec. Molej}i se taka, sveti Ilija legna i zaspa pod drvoto. I ete, angel go dopre, i mu re~e: Stani, jadi i pij. Razbuduvaj}i se, Ilija pogledna kraj svojata vozglavnica pe~ena pitka i stomna voda; i otkako stana, jade i se napi, pa povtorno zaspa. No angelot Gospodov se vrati povtorno, se dopre do nego i re~e: Stani, jadi i pij, bidej}i te ~eka dolg pat. I otkako stana Ilija jade i se napi voda; pa potkrepen so toa toj patuva{e ~etirieset dena i ~etirieset no}i dodeka ne pristigna na gorata Bo`ja Horiv12. Tamu se smesti vo pe{tera. Tuka sogovornik mu be{e samiot Gospod, koj mu se javi vo zdiv od tih vetar koj duva{e vo ~istiot vozduh. Koga Gospod Mu se pribli`uva{e, pred Gospoda se pojavuvaa stra{ni znaci: najprvo se podiga{e golem i silen vetar koj ridovi uriva i soboruva karpi; potoa doa|a{e ogan, no Gospod ne be{e vo ognot; a zad ognot glas na ne`na svetlina, i tuka be{e Gospod. Koga go ~u toa, Ilija si go sokri liceto so svojot ko`uf, izleze i zastana pred vlezot na pe{terata; i go ~u glasot na Gospoda koj mu vele{e: Zo{to si tuka, Ilija? Toj odgovori: Plamnav od revnost za Gospoda, Boga Savaot, za{to Izrailevite sinovi go ostavija Tvojot zavet, gi razurnaa Tvoite `rtvenici i so me~ gi ubija Tvoite proroci; samo jas ostanav, no i mojata du{a sakaat da ja zemat. - A Gospod, ute{uvaj}i go Ilija vo negovata taga, mu otkri deka celiot Izrail ne otstapil od Nego, tuku Toj ima sedum iljadi tajni slugi Svoi koi ne gi preklonija kolenata svoi pred Vaal. Pokraj toa Gospod go izvesti Ilija deka nabrgu }e zaginat Ahav i Jezavela i celiot nivni dom; i mu naredi odnapred da odredi za car nad Izrailot eden dostoen ~ovek, po ime Juja, koj }e go istrebi celiot rod na Ahav; pokraj toa naredi i Jelisej da go pomaza za prorok. Ute{uvaj}i go taka slugata Svoj Gospod si otide od nego. A ugodnikot Bo`ji po naredbata Gospodova otpatuva ottamu, i go najde Jelisej sinot Safatov kako ora so dvanaeset ~ifta volovi, go frli ko`uvot svoj na nego, mu ja ka`a voljata Gospodova, go nare~e prorok i mu naredi da odi po nego. A Jelisej mu re~e na sveti Ilija: Dozvoli mi da gi baknam tatko mi i majka mi, i }e trgnam po tebe. - Sveti Ilija ne mu go spre~i toa. Jelisej toga{ otide doma, zakla ~ift volovi so koi ora{e, im priredi gozba na sosedite i rodninite, pa se prosti so roditelite, i trgna po sveti Ilija sledej}i go sekade i slu`ej}i mu kako sluga i u~enik. Vo toa vreme carot Ahav, pod vlijanie na svojata lo{a `ena Jezavela, na svoite porane{ni bezzakonija dodade novo bezzakonie; i toa ova: Eden Izrailec po ime Navutej ima{e lozje do imotot na car Ahav vo Samarija. Ahav mu predlo`i na Navutej: Daj mi go lozjeto svoe; toa }e mi bide ovo{tarnik, bidej}i e blizu do mojot dom, a mesto nego }e ti dadam poubavo lozje od toa, ili, ako saka{, }e ti dadam srebro, kolku {to ~ini toa. - Navutej odgovori: Da me ~uva Gospod da ti go dadam nasledstvoto od tatkovcite svoi. Toga{ Ahav se vrati vo svojot dom neraspolo`en i lut poradi odgovorot na Navutej, i od maka ne mo`e{e da jade leb. Doznavaj}i za pri~inata na neraspolo`enieto na Ahav, Jezavela mu se nasmea, i mu re~e: Kakvo carstvo }e bide vo Izrailot, ako ti postapuva{ taka? Stani, jadi leb i bidi spokoen; jas }e go zemam lozjeto od Jezreelecot Navutej. Ka`uvaj}i go toa, taa im napi{a naredba vo ime na carot na najstarite gra|ani Izrailski i na nea udri carski pe~at. Vo naredbata be{e napi{ano, tie da go naklevetat Navutej deka bo`em hulel na Boga i carot, da privedat la`ni svedoci, pa poradi toa da go ubijat Navutej so kamewa nadvor od gradot. I be{e izvr{eno ova nepravedno ubistvo spored bezzakonata naredba. A po pogubuvaweto na neviniot Navutej, Jezavela mu re~e na Ahav: Stani i zavladej so lozjeto na Jezreelecot Navutej, koj ne saka{e da ti go dade za srebro, bidej}i Navuteja go nema me|u `ivite, toj umrel. Otkako slu{na deka Navutej e ubien, Ahav malku se na`ali, pa potoa pojde vo lozjeto na Navutej za da go prisvoi. Po pat, po naredba Bo`ja, go presretna svetiot prorok Ilija i mu re~e: Bidej}i nepravedno go ubi neviniot Navutej i mu go grabna lozjeto, poradi toa vaka veli Gospod: Na mestoto na koe ku~iwata ja li`ea krvta na Navutej, na istoto toa mesto ku~iwata }e ja li`at tvojata krv; isto taka, i `enata tvoja Jezavela }e ja izedat ku~iwa, i celiot dom tvoj }e bide istreben. Otkako gi slu{na ovie zborovi Ahav zaplaka, ja frli carskata obleka, se oble~e vo vre}a i si nalo`i post. I toa malo pokajanie na Ahav pred Gospoda napravi izvr{uvaweto na kaznata izre~ena na domot na Ahav da bide odlo`ena za vreme po negovata smrt. Bidej}i Gospod mu re~e na prorokot Svoj Ilija: Vide li kako se smiri Ahav pred Mene? Zatoa {to se smiri pred Mene, Jas nema da mu ispratam zlo vo negovite dni, tuku vo dnite na sinot negov }e pratam zlo vrz negoviot dom. Potoa po`ivea Ahav tri godini, pa be{e ubien vo vojna. Od bojnoto pole na kola go dovedoa vo Samarija, i negovata krv koja te~e{e od kolata ja izli`aa ku~iwata, kako {to pretska`a prorokot Bo`ji. Isto taka i se ona {to be{e prore~eno za Jezavela i za celiot dom na Ahav se slu~i potoa vo svoe vreme, po voznesuvaweto na Ilija na neboto (spor. 4Car. 9, 22-37). Po smrtta na Ahav na negovo mesto se zacaruva Ohozija, negoviot sin. I toj se poka`a kako naslednik na prestolot na tatka si taka i naslednik na negovoto mnogubo{tvo, bidej}i slu{aj}i ja svojata bedna majka Jezavela toj mu slu`e{e i mu prinesuva{e `rtvi na poganiot Vaal, pa so toa mnogu go razgnevi Gospod Bog Izrailev. Edna{ poradi nebre`nost Ohozija padna od prozorecot na svojot dom i te{ko se razbole. I toj mu upati pratenici na la`niot bog Vaal, ili poto~no - demonot koj `ivee{e vo idolot na Vaal i im dava{e la`ni odgovori na onie koi mu se obrnuvaa so pra{awa. Kaj toj demon i gi isprati pratenicite da pra{aat za negovoto zdravje, }e ozdravi li od bolesta. Koga pratenicite na Ohozija otidoa da go pra{aat Vaal, po pat, po naredba Bo`ja, gi presretna prorokot Bo`ji Ilija i im re~e: Zar vo Izrailot nema Bog, ta ste trgnale da go pra{ate Veelzevula, akaronskoto bo`estvo? Vratete se kaj carot i ka`ete mu koj ve ispratil: Vaka veli Gospod: Od postelata na koja si legnal, nema da stane{, tuku }e umre{. Otkako se vratija, pratenicite na bolniot car mu gi soop{tija ovie zborovi. Carot gi pra{a: Kakov be{e na izgled onoj ~ovek, {to ve presretna i vi gi ka`a tie zborovi? - Tie odgovorija: Toj ~ovek celiot be{e so vlakna i be{e opa{an preku polovinata so ko`en pojas. - Carot na toa re~e: Toa e Ilija Tesvitecot. - Toga{ isprati pedesetnik so negovite pedesetmina, da go fatat Ilija i da go dovedat kaj nego. Tie pojdoa i go najdoa Ilija na gorata Karmil, bidej}i be{e naviknal najmnogu tamu da prestojuva. Zdogleduvaj}i go Ilija kako sedi na vrvot na gorata, pedesetnikot mu re~e: ^oveku Bo`ji, carot naredi da sleze{. - Sveti Ilija mu odgovori na pedesetnikot: Ako sum jas ~ovek Bo`ji, neka padne ogan od neboto i da te izgori tebe i tvoite pedesetmina. - I istiot moment sleze ogan od neboto i gi stori pepel. Carot toga{ prati drug pedesetnik so negovite pedesetmina, no i niv istoto gi snajde: padna ogan od neboto i gi izgore. Toga{ isprati carot i tret pedesetnik so negovata pedesetmina. A ovoj pedesetnik, doznavaj}i {to se slu~i so negovite prethodnici, dojde kaj sveti Ilija so strav i smirenie, klekna na kolenata svoi pred nego, i go mole{e velej}i: ^oveku Bo`ji, da ne bide prezrena du{ata moja i du{ata na tvoite slugi - ovie pedesetmina - pred tvoite o~i.; Ete, padna ogan od neboto i gi izgore dvajcata prethodnici pedesetnici so nivnite pedesetmina; no sega da ne bide prezrena du{ata moja pred tvoite o~i! I gi pomiluva prorokot onie koi dojdoa so smirenie; a onie pred niv ne gi pomiluva zatoa {to dojdoa so gordost i vlast, i imaj}i namera da go fatat kako zarobenik i da go vodat so bes~esnost. I mu naredi Gospod na sveti Ilija bez strav da odi kaj carot so ovoj tret pedesetnik da mu go ka`e istoto {to i porano. Toga{ ~ovekot Bo`ji pojde od gorata so pedesetnikot i negovite lu|e. Otkako stigna kaj carot mu re~e: Vaka veli Gospod: ,Poradi toa {to isprati pratenici da go pra{aat Velzevula, akaronskoto bo`estvo, kako da nema{e vo Izrailot Bog da Go pra{a{ za slovoto Negovo, - ti nema da stane{ od legloto, na koe si legnal, tuku }e umre{. I umre Ohozija spored zborovite Gospodovi, izre~eni preku ustata na prorokot. Po Ohozija se zacari negoviot brat Joram, zatoa {to Ohozija nema{e sin. Na ovoj Joram se zavr{i domot na Ahav, bidej}i be{e istreben od gnevot Bo`ji vo denovite na svetiot prorok Jelisej, kako {to za toa pi{uva vo negovoto `itie13. Koga se pribli`i vremeto vo koe Gospod saka{e da go zeme kaj sebe Ilija `iv vo telo, odea Ilija i Jelisej od gradot Galgala vo gradot Vetil. No znaej}i po otkrovenie Bo`jo deka mu se pribli`i voznesenieto na neboto, Ilija saka{e da go ostavi Jelisej vo Galgala, smirenoumno sokrivaj}i go od nego svoeto proslavuvawe koe mu pretstoe{e pred Boga; i toj mu re~e na Jelisej: Ostani tuka, za{to Gospod me ispra}a vo Vetil.. - A sveti Jelisej koj, isto taka, po otkrovenie Bo`jo znae{e {to }e se slu~i, odgovori: @iv Gospod i `iva ti du{a! Nema da te ostavam. - I obata otidoa vo Vetil. A sinovite proro~ki14 koi `iveeja vo Vetil mu pristapija nasamo na Jelisej i mu rekoa: Znae{ li, deka denes Gospod }e go voznese tvojot gospodar nad glavata tvoja! - Jelisej odgovori: I jas znam, mol~ete. - Sveti Ilija povtorno mu re~e na Jelisej: Ostani tuka, za{to Gospod me ispra}a vo Jerihon. - Jelisej odgovori: @iv Gospod i `iva ti du{a! Nema da te ostavam. Taka obata otidoa. Po niv pojdoa i pedeset lu|e od sinovite proro~ki, sledej}i gi oddaleku. A koga obata sveti proroci stignaa na Jordan, Ilija go zede svojot ko`uv, go svitka i udri so nego po vodata; vodata se razdeli na dve strani, pa obajcata preminaa po suvo. A koga go preminaa Jordan, Ilija mu re~e na Jelisej: Baraj, {to saka{ da ti napravam, pred da bidam zemen od tebe. - Jelisej odgovori: Duhot, koj e vo tebe, da bide dvojno vo mene. - Ilija re~e: Bara{ ne{to mnogu te{ko; ako vidi{, kako }e bidam zemen od tebe, taka }e ti bide; ako, pak, ne vidi{, nema da ti bide. I kako {to odea po patot i razgovaraa, ete, naedna{ se pojavi ognena kola i ogneni kowi i gi razdelija, pri {to Ilija se ponese vo viorot kon neboto. A Jelisej gledaj}i go toa vika{e: O~e moj, o~e moj, kola na Izrailot i negova kowica! (So ovie zborovi toj kako da vele{e: Ti, o~e, be{e celata sila na Izrailot; so svojata molitva i revnost ti mu pomogna pove}e na Izrailskoto carstvo otkolku golemoto mno{tvo na bojni koli i naoru`eni kowanici). - I Jelisej pove}e ne go vide Ilija; pa ja fati oblekata svoja, i ja raskina na dve par~iwa. Patem padna kraj nego ko`uvot koj Ilija mu go frli odozgora; toj go zede, zastana kraj bregot na Jordan, udri so ko`uvot po vodata i, razdeluvaj}i ja vodata kako Ilija, premina po suvo, i postana naslednik na blagodatta koja deluva{e vo negoviot u~itel. Svetiot prorok Bo`ji Ilija, so ognena kola voznesen na neboto so telo, `iv e se do sega vo telo, ~uvan od Boga vo rajskite naselbi. Nego go videle trite sveti apostoli za vreme na preobra`enieto Gospodovo na Tavor; i povtorno }e go vidat obi~nite smrtni lu|e pred vtoroto doa|awe Gospodovo na zemjata. I toj koj ja izbegna smrtta od me~ot na Jezavela, }e postrada toga{ od me~ot na Antihrist (Otkr. 11, 3-12). I potoa, toj ne samo kako prorok tuku i kako ma~enik }e se udostoi vo likot na svetite so pogolema ~est i slava, otkolku sega, od pravedniot nagradodavec Boga, Eden vo Tri Lica, Otecot i Sinot i Svetiot Duh, na koi im pripa|a ~est i slava sega i sekoga{ i vo site vekovi. Amin15
Posted on: Thu, 01 Aug 2013 21:29:11 +0000
Trending Topics
Recently Viewed Topics
© 2015