Zakaj smo ljudje tako naravnani, da cenimo lepe trenutke šele takrat, ko nas nekaj prisili v to. Znano je, da so uspešni ljudje (osebnostno, ne zgolj poslovno) vedno prej padli na dno.. in do česa pridem skozi pogovor s prijateljico: moji najlepši trenutki v življenju so se zgodili, ko sem bil popolnoma finančno razbremenjen, hahaha. Nekdo, ki ga poznam bi rekel v železni dobi :) ko imaš samo kovance v žepu :). Zakaj se šele takrat zavedam vsake sape, vonja, občutka, vseh čudovitih trenutkov življenja. Kaj vse se je moralo meni zgoditi, da sem našel sozvočje z vesoljem, pa povem samo ščepec. Ni bilo dovolj, da mi je propadel posel, izgubil ljubljeno osebo, spal tri tedne zunaj, neee, potem sem padel še nižje! Še pri mami sem moral živet leto in pol, da sem se postavil, jaooo. To je tako hudo, kot da bi se pustil napudrat pred tv intervjujem :))) In danes, ko sem vse temelje na novo zgradil in ko mi gre super. Igram, pišuka, igraaaammm... pa si še drznem kdaj biti nezadovoljen. Ego!!! Na vse pretege se zdajle poskušam brcnit v rit! :)
Posted on: Mon, 08 Jul 2013 09:03:34 +0000
Trending Topics
Recently Viewed Topics
© 2015